Pandemija odpira še več prostora za prevare in korupcijo
Mednarodni teden ozaveščanja o prevarah v Sloveniji poteka četrtič in je del več kot 20 let stare in globalno prepoznane iniciative, ki se ji vsako leto pridružuje več držav, v njej sodeluje že več kot tisoč organizacij. V Sloveniji projekt, v okviru katerega se bo do konca tedna zvrstilo približno 20 dogodkov, podpira 32 partnerjev in podpornikov. To je dvakrat več kot lani, je v začetnem nagovoru povedala Meta Mežnar, direktorica in regijski vodja za marketing in komunikacije v družbi Deloitte, ki je glavni organizator Mednarodnega tedna ozaveščanja o prevarah.
Tudi letos poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja. Poudaril je, da je v pandemiji, ki pri ljudeh povzroča tesnobo, strah in jezo ter v načrtovanje gospodarskega in siceršnjega razvoja vnaša negotovost, še več prostora za prevare, korupcijo, odmik od temeljnih etičnih vrednot in poslovne kulture.
»V Sloveniji ne moremo biti zadovoljni s stanjem, zato je prav, da se s tem soočamo javno in odkrito ter storimo vse, kar zmoremo, za ozaveščanje in usposabljanje za boj proti prevaram in korupciji. Od tega bo odvisno, v kolikšni meri nam bo uspelo krepiti zaupanje v demokratične institucije in v učinkovito pravno državo,« je dejal. Dragoceno je, da se pri tem veliko pozornosti namenja mladim, saj je od tega, koliko nam bo uspelo v njih utrditi zavest o pomenu etičnega ravnanja, o pomenu integritete in transparentnosti, odvisno, v kakšni družbi bomo živeli. »Ne gre samo za spoštovanje zakonov, ki morajo veljati za vse enako, gre tudi za politično kulturo, katere temelj je naš močan notranji občutek za to, kaj je prav in pošteno in kaj je narobe,« je še dejal Borut Pahor.
Prevelika toleranca družbe
Yuri Sidorovich, odgovorni partner za revizijo za Deloittovo regijo Južna srednja Evropa, je opozoril na raziskave, ki kažejo, da v Sloveniji ne napredujemo na področju boja proti korupciji, pandemija je razmere še zaostrila. Razmere ustvarjajo priložnosti. Ljudje, ki so v moralnih, psihičnih in psiholoških stiskah, meje dopustnega premikajo, na drugi strani se v gospodarstvu pojavljajo nove priložnosti za zlorabe zaradi državnih pomoči, nabave opreme in storitev itn., in tretjič, v potrebnih racionalizacijah je mogoče najti dosti razlogov, da upravičimo nezakonito in neetično delovanje.
»Dobra novica takšnega dogajanja je, da mediji te zgodbe razkrivajo, slaba pa, kako se na ta razkritja odzovejo vpleteni in tudi javnost. V Sloveniji imamo nadpovprečno toleranco do tega, in to je težava,« je opozoril Sidorovich, ki vidi veliko priložnost za premik na tem področju v ozaveščenosti, kar je poslanstvo Mednarodnega tedna ozaveščanja o prevarah.
Slabi obeti za prihodnje leto
Sandra Damijan, ki je predsednica slovenskega odseka Združenja preizkušenih preiskovalcev prevar (ACFE) in članica svetovalnega odbora organizacije na globalni ravni ter ena izmed pobudnic za nastanek slovenskih smernic korporativne integritete, je povedala, da so pristojni v Sloveniji v prvi polovici letošnjega leta obravnavali nekaj manj kot 4000 kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete, kar je kar je 600 do 700 manj kot v istem obdobju lani, povzročena škoda pa je ocenjena na 92 milijonov evrov.
Največ kršitev je s področja temeljnih pravic delavcev, po materialni škodi pa prednjačijo kazniva dejanja zlorabe položaja ali zaupanja v gospodarsko dejavnost (19 milijonov evrov škode). Gospodarska kriminaliteta sicer predstavlja kar 82 odstotkov vse povzročene škode, ki s kaznivimi dejanji nastane v Sloveniji. Kot izhaja iz raziskav ACFE, bo po pričakovanjih število gospodarskih kaznivih dejanj do konca leta še raslo, in več kot polovica anketiranih pričakuje znatno povečevanje tudi prihodnje leto. Zato je iniciativa Mednarodnega tedna ozaveščanja o prevarah in njeno sporočilo še toliko bolj pomembno, je poudarila Sandra Damijan.
Študenti odklonilni, pri zaposlovanju pa koruptivnost podjetja ni ovira
Tudi študenti ocenjujejo, da je ozaveščanje poleg hudih denarnih kazni in vloge medijev ključno za izboljšave na področju korupcije, je pokazala anketa, ki so jo naredili na mariborski fakulteti za varnostne vede pod vodstvom profesorja Bojana Dobovška med študenti sedmih fakultet.
Kot je na začetku predstavitve opozoril Bojan Dobovšek, Slovenija stagnira na globalnem indeksu korupcije, indeks organizirane kriminalitete pa je pokazal premik iz klasične v gospodarsko in finančno kriminaliteto. Pri tem je največje tveganje vezano na povezave med gospodarstvom in državnimi institucijami.
Anketa med 122 študenti – čedalje manj so pripravljeni sodelovati v raziskavah o korupciji, njihov odnos pa je pomemben, saj je od njih odvisna naša prihodnost in vrednote, ki bodo veljale v naši družbi – je pokazala, da jih dve tretjini meni, da se je stopnja korupcije v Sloveniji v zadnjem letu spet povečala. Lani jih je tako ocenilo 56 odstotkov, še leto prej pa 59 odstotkov.
Med razlogi za korupcijo so najpogosteje navedli oportunistično ravnanje posameznikov, neučinkovit pregon ter pomanjkanje kulture integritete, polovica jih je izpostavila tudi slabo ozaveščenost o negativnem vplivu korupcije. Večina študentov tudi ocenjuje, da se zmanjšuje raven zaupanja do institucij javnega sektorja pri odzivanju na koruptivna dejanja, največ korupcije v javnem sektorju pa je po mnenju študentov v parlamentu, zdravstvu in lokalni samoupravi. V primerjavi z lanskim letom so študentje tokrat pogosteje izpostavljali zdravstvo, sodstvo in tudi policijo ter univerze.
Med študenti se povečuje odklonilen odnos do korupcije, vendar pa se zmanjšuje delež tistih, ki bi takšna dejanja prijavili, saj ne verjamejo, da bi to imelo kakšen učinek. Skrb vzbujajoče je, je povedal Bojan Dobovšek, da se je povečala nagnjenost študentov h korupciji za sprejetje službe v podjetju, za katero bi vedeli, da je koruptivno. Med študijem je približno dve tretjini študentov dovolilo prepisovanje.
