Čufer je ponosen na sanacijo bank
Parlamentarna komisija o delovanju DUTB je danes zaslišala nekdanjega finančnega ministra Uroša Čuferja.
Odpri galerijo
Uroš Čufer FOTO: Uroš Hočevar
Ljubljana – Dokapitalizacija bank konec leta 2013 je bila ustrezna, vloženi denar se je državi že povrnil, je danes pred preiskovalno komisijo državnega zbora (DZ) glede zlorab v Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB) ocenil takratni finančni minister Uroš Čufer. O ustreznosti terjatev, prenesenih na slabo banko, ni hotel soditi. Njegovo kasnejše svetovanje skladu, ki kupuje terjatve, se mu ne zdi sporno.
»Na to obdobje sem resnično ponosen, napravili smo dobro delo,« je uvodoma o ravnanju v času svojega ministrovanja, od sredine marca 2013 do sredine septembra 2014, in reševanja težave financiranja države pred preiskovalno komisijo dejal Čufer.
Ocenil je, da se je denar, ki ga je država namenila za sanacijo bank, že povrnil – z upoštevanjem izplačil DUTB nazaj državi, prilivov iz privatizacije in prodaje terjatev, razlike v bruto domačem proizvodu (BDP) in prilivih iz tega naslova v proračun. »Ne le da se je (denar za sanacijo) povrnil; prepričan sem, da se bo izkazalo, da je bila operacija (reševanja bank) dobičkonosna,« je dejal.
Na vprašanje, ali je bilo za dokapitalizacijo namenjenega preveč denarja, je odgovoril, da ga je bilo namenjenega »toliko, kot je bilo takrat potrebno«. Dodal je, da ni bilo možnosti, da bi ubrali drugo pot.
Pojasnil je, da je evropska komisija želela, da bi stvar izvedli na »evropski« način, torej s sistemskimi stresnimi tresti in oceno vrednosti aktive ter nato z dokapitalizacijo. Evropska komisija Sloveniji ni zaupala, je poudaril Čufer in spomnil na razdeljenost poslancev in tudi družbe v času sprejemanja omenjenega zakona. Po njegovih besedah so imeli takrat občutek, da je želela komisija zavlačevati in da je iskala izgovore za to, da bi država pristala v postopku pomoči.
Glede izbiranja ocenjevalca vrednosti premoženja bank je nekdanji minister dejal, da za nobenega izvajalca ni lobiral. O prenosu ali neprenosu nekaterih podjetij na DUTB ni hotel ugibati. »Težko komentiram posamezne primere. Bili so posamezni ekscesi, ampak z njimi ste vi bolje seznanjeni kot jaz,« je na pripombe Jerneja Vrtovca (NSi) o primeru ACH dejal Čufer.
Nekdanjemu ministru se ne zdi sporno, da je kasneje svetoval družbi Elements, ki skladu York, ki je v Sloveniji kupoval terjatve, pomaga pri upravljanju družb in terjatev. Čufer je dejal, da lahko po njegovem mnenju konflikt interesa nastane predvsem takrat, ko ima nekdo možnost odločati, »v času, ko sem bil minister, pa nisem poznal ne Yorka ne Elements«.
Sanacija bank v letu 2013 je bila ključna, da državi ni bilo treba zaprositi za mednarodno finančno pomoč in da je gospodarstvo znova začelo rasti, pa je dejala takratna premierka Alenka Bratušek. Če bi bila sanacija opravljena prej, pa bi bila za dve milijardi evrov cenejša, je opozorila na odgovornost predhodnih odločevalcev.
Marca 2013 je imela država denarja le za nekaj mesecev, finančni trgi pa so bili praktično zaprti, je opisala stanje, ob katerem ni bilo časa za iskanje kakšne druge poti za sanacijo, kot je bila tista, ki jo je začrtala prejšnja vlada in je predvidela tudi ustanovitev DUTB.
Tudi Bratuškova je dejala, da evropska komisija Sloveniji ni zaupala, ravno zato, ker država v minulih letih ni ukrepala, ter je menila, da bi bila najboljša možnost mednarodna pomoč in prihod trojke. A Bratuškova si takšnega scenarija ni želela.
Z metodologijo ocenjevanja vrednosti premoženja bank se kot predsednica vlade ni ukvarjala, prav tako vlada ni pripravljala seznama terjatev za prenos, je odgovarjala na vprašanja glede prenosa terjatev na DUTB. Poleg tega ji ni znano, da sklep glede prenosa terjatev ni bil izveden tako, kot je bil sprejet (da nekatere terjatve, kljub temu da so bile na seznamu, niso bile prenesene na DUTB), kar trdi preiskovalna komisija.
Glede tega, ali je DUTB opravila svojo vlogo, je povedala, da podrobno s poslovanjem slabe banke, odkar ni več predsednica vlade, ni seznanjena, da pa »glede na vsa medijska razkritja in glede na primere, o katerih sem slišala v DZ, vsekakor mislim, da je ni«.
»Na to obdobje sem resnično ponosen, napravili smo dobro delo,« je uvodoma o ravnanju v času svojega ministrovanja, od sredine marca 2013 do sredine septembra 2014, in reševanja težave financiranja države pred preiskovalno komisijo dejal Čufer.
Povrnitev sanacijskega vložka
Ocenil je, da se je denar, ki ga je država namenila za sanacijo bank, že povrnil – z upoštevanjem izplačil DUTB nazaj državi, prilivov iz privatizacije in prodaje terjatev, razlike v bruto domačem proizvodu (BDP) in prilivih iz tega naslova v proračun. »Ne le da se je (denar za sanacijo) povrnil; prepričan sem, da se bo izkazalo, da je bila operacija (reševanja bank) dobičkonosna,« je dejal.
Preberite še: NLB in NKBM brez besede pri metodologiji in prenosu terjatev
Višina bančne luknje presenetila tudi ministrstvo
Višina bančne luknje presenetila tudi ministrstvo
Na vprašanje, ali je bilo za dokapitalizacijo namenjenega preveč denarja, je odgovoril, da ga je bilo namenjenega »toliko, kot je bilo takrat potrebno«. Dodal je, da ni bilo možnosti, da bi ubrali drugo pot.
Nezaupanje evropske komisije
Pojasnil je, da je evropska komisija želela, da bi stvar izvedli na »evropski« način, torej s sistemskimi stresnimi tresti in oceno vrednosti aktive ter nato z dokapitalizacijo. Evropska komisija Sloveniji ni zaupala, je poudaril Čufer in spomnil na razdeljenost poslancev in tudi družbe v času sprejemanja omenjenega zakona. Po njegovih besedah so imeli takrat občutek, da je želela komisija zavlačevati in da je iskala izgovore za to, da bi država pristala v postopku pomoči.
Glede izbiranja ocenjevalca vrednosti premoženja bank je nekdanji minister dejal, da za nobenega izvajalca ni lobiral. O prenosu ali neprenosu nekaterih podjetij na DUTB ni hotel ugibati. »Težko komentiram posamezne primere. Bili so posamezni ekscesi, ampak z njimi ste vi bolje seznanjeni kot jaz,« je na pripombe Jerneja Vrtovca (NSi) o primeru ACH dejal Čufer.
Nekdanjemu ministru se ne zdi sporno, da je kasneje svetoval družbi Elements, ki skladu York, ki je v Sloveniji kupoval terjatve, pomaga pri upravljanju družb in terjatev. Čufer je dejal, da lahko po njegovem mnenju konflikt interesa nastane predvsem takrat, ko ima nekdo možnost odločati, »v času, ko sem bil minister, pa nisem poznal ne Yorka ne Elements«.
Bratušek: Snacijo bank je podražilo odlašanje
Sanacija bank v letu 2013 je bila ključna, da državi ni bilo treba zaprositi za mednarodno finančno pomoč in da je gospodarstvo znova začelo rasti, pa je dejala takratna premierka Alenka Bratušek. Če bi bila sanacija opravljena prej, pa bi bila za dve milijardi evrov cenejša, je opozorila na odgovornost predhodnih odločevalcev.
Alenka Bratušek Foto: Jure Eržen
Marca 2013 je imela država denarja le za nekaj mesecev, finančni trgi pa so bili praktično zaprti, je opisala stanje, ob katerem ni bilo časa za iskanje kakšne druge poti za sanacijo, kot je bila tista, ki jo je začrtala prejšnja vlada in je predvidela tudi ustanovitev DUTB.
Tudi Bratuškova je dejala, da evropska komisija Sloveniji ni zaupala, ravno zato, ker država v minulih letih ni ukrepala, ter je menila, da bi bila najboljša možnost mednarodna pomoč in prihod trojke. A Bratuškova si takšnega scenarija ni želela.
Z metodologijo ocenjevanja vrednosti premoženja bank se kot predsednica vlade ni ukvarjala, prav tako vlada ni pripravljala seznama terjatev za prenos, je odgovarjala na vprašanja glede prenosa terjatev na DUTB. Poleg tega ji ni znano, da sklep glede prenosa terjatev ni bil izveden tako, kot je bil sprejet (da nekatere terjatve, kljub temu da so bile na seznamu, niso bile prenesene na DUTB), kar trdi preiskovalna komisija.
Glede tega, ali je DUTB opravila svojo vlogo, je povedala, da podrobno s poslovanjem slabe banke, odkar ni več predsednica vlade, ni seznanjena, da pa »glede na vsa medijska razkritja in glede na primere, o katerih sem slišala v DZ, vsekakor mislim, da je ni«.
