Dve tretjini obrtnikov že čutita ohlajanje gospodarstva
Letošnji, 55. mednarodni sejem obrti in podjetništva (MOS) v Celju je v znamenju zelenega prehoda, digitalizacije in kadrov. Sejem bo odprt do nedelje, na današnjem odprtju pa je bilo v ospredju vprašanje ohlajanja gospodarstva. Kot je pojasnil predsednik Obrtne zbornice Slovenije Blaž Cvar, ohlajanje že čuti 64 odstotkov obrtnikov, 37 obrtnikov je že napovedalo odpuščanja.
Cvar je na odprtju sejma dejal, da so obrtnike o ohlajanju gospodarstva in odpuščanjih spraševali v anketi, v kateri so sodelovali le tisti, ki jih niso prizadele poplave. Če bi sodelovali še prizadeti v poplavah, bi bili rezultati še slabši, je opozoril Cvar. Po odprtju sejma je dodal, da bi bila odpuščanja, za katera obrtniki pravijo, da jih bodo morali izpeljati, katastrofa: »Ko se bo gospodarstvo spet pobralo, bo te kadre težko pridobiti nazaj. Takšne so tudi naše izkušnje iz časa epidemije. Sicer pa na ohlajanje kažejo tudi kazalniki na ravni Evropske unije. Evropska komisija je v ponedeljek poslala poročilo, ki ni najbolj optimistično in bojimo se, da bomo res morali strniti vrste in zagotoviti, da gospodarstva ne obremenjujemo z dodatnimi obremenitvami v Sloveniji.«
Že na odprtju je omenil, da v OZS sicer so za solidarnost, vendar ta ne sme biti obvezna. Zato predlagajo, da bi solidarnostni prispevek uvedli, ko bo znana škoda, ko bo znan obseg vseh donacij, ne le iz Slovenije, ampak tudi iz tujine, in ko bodo znani vsi prispevki države. Minister Matjaž Han je predlog o neobveznem solidarnostnem prispevku komentiral: »Če bo to edina stvar, ki bo slaba pri vsem sprejemanju te zakonodaje, in bo edina stvar, ki bo šla iz žepov ljudi, da bomo Slovenijo čim prej postavili na noge, bom zadovoljen.«
Kadri
Ne glede na to, da obrtniki napovedujejo odpuščanje ob ohlajanju gospodarstva, je kadrovska kriza velika. Kot je dejal Cvar, na to opozarjajo že leta, kriza ni le v Sloveniji, ampak v celotni EU. Rešitve iščejo zlasti pri zaposlovanju tuje delovne sile, in tudi tu so težave, je poudaril Cvar: »Družba ne sprejema najbolje uvoza delovne sile. V prihodnosti vidimo rešitev takrat, ko bodo sodobne tehnologije nadomestile del nekaterih poklicev.«
Han je ob tem dejal, da so v interventnem zakonu dali nastavek za hitrejše zaposlovanje tujcev: »V desetih dneh ga moraš zaposliti, šele nato iščeš vse papirje. To je bil moj predlog že pred ujmo. Mislim, da moramo nekatere birokratske ovire spremeniti.« Dodal je, da pri ohlajanju gospodarstva nimamo vpliva na to, kaj sporočajo Nemčija in tudi druge evropske države: »Imamo pa vpliv na politiko Evropske unije, evropske komisije, ki, po mojem mnenju, ni najbolje reagirala v minulih krizah – od pandemije do vojne v Ukrajini.«
Han je dejal še, da je Slovenija ob največji naravni katastrofi doslej pokazala veliko solidarnost. Dodal je, da na ministrstvu že sprejemajo ukrepe in podlago, da bi lahko v prihodnjih dneh izplačali predplačilo v vrednosti desetih odstotkov ocenjene škode: »Spodbudno je, da so nekatera podjetja že začela delati. To je pomembno tudi za tuje partnerje, ki smo jim s tem dali signal, da je Slovenija zanesljiv gospodarski partner.« Poudaril je, da razume opozorila, da so v Sloveniji previsoke davčne obremenitve na plače: »Ko bodo kamere ugasnile in ne bo zraven navijačev, se bo treba usesti in najti družbeni dogovor o tem.« Napovedal je še, da bo ministrstvo preko SID banke in Slovenskega podjetniškega sklada letos razdelilo 340 milijonov evrov nepovratnih in 344 milijonov evrov povratnih sredstev.
