Napake v skoraj tretjini pregledanih plačilnih list
»Napake in kršitve smo zaznali v približno 30 odstotkih pregledanih dokumentov, pri čemer so najbolj izstopali nepravilno obračunani stroški prevoza na delo in z dela, neizplačila dodatkov na delovno dobo, napačno obračunani dodatki do minimalne plače, kršitve pri izplačilu nadur in skrivanje nadur v stimulaciji,« ugotavljajo v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), ki je prejšnji teden v okviru odprtih vrat pregledovala plačilne liste članov in nečlanov.
Brezplačno svetovanje so zagotovili vsem, ki so imeli vprašanje zanje, primarno pa so se osredotočili na pregledovanje plačilnih list in ugotavljanje morebitnih napak. Kar 90 odstotkov tistih, ki so se obrnili nanje, je tudi iskalo pomoč pri pregledu plačilne liste. »Več kot 200 pregledanih plačilnih list in postavljenih vprašanj kaže, da so plačilne liste še vedno nepregledne, delavkam in delavcem nejasne, več postavk je nerazumljivih, večina ne ve, kako delodajalec plačo sploh obračuna,« opozarjajo v ZSSS. Preostala vprašanja so se nanašala na odpovedi delovnega razmerja, morebitne odpravnine, razporejanje delovnega časa in upokojevanje.
Različni plačilni sistemi
Glede na veliko število vprašanj in ugotovljenih nepravilnosti bodo v sindikatu izvedli dodatno izobraževanje njihovih zaupnikov, na inšpekcijo za delo pa posredovali iniciativo za usmerjene preglede s ciljem preventive.
»Nepreglednost in različnost plačilnih list ter hkrati velika raznovrstnost plačilnih (ne)sistemov vpliva na seznanjenost delavk in delavcev s tem, koliko in zakaj so pravzaprav plačani za svoje delo. Sindikati v tem kontekstu svojim članom in članicam dnevno pregledujemo plačilne liste, svetujemo, posredujemo in jih usmerjamo. Nepravilnosti je še bistveno več tam, kjer vpogleda nimamo in nismo organizirani. Na sistemski ravni pa je zagotovo smiseln premislek o vsaj delnem poenotenju plačilnih list in rednih usmerjenih pregledih inšpekcije za delo,« je opozorila predsednica ZSSS Lidija Jerkič.
Napotki delavcem
V sindikatu pojasnjujejo, da se je treba zavedati, da je plačilna lista verodostojna listina, na podlagi katere delavec ali delavka predlaga sodno izvršbo. Njene sestavine določa zakon o delovnih razmerjih in čeprav se plačilne liste med seboj razlikujejo, morajo vsebovati enake osnovne podatke o plači, nadomestilu plače, povračilu stroškov v zvezi z delom in druge prejemke, obračun in plačilo davkov in prispevkov za socialno varnost ter plačilni dan. Najprej naj zaposleni preveri, koliko znaša osnovna bruto plača – na plačilni listi in ali se ujema z osnovno plačo v pogodbi o zaposlitvi. Če obstaja kolektivna pogodba dejavnosti, mora delavka ali delavec preveriti, v kateri tarifni razred spada. Kolektivne pogodbe dejavnosti v tarifnem delu namreč določajo najnižje osnovne plače, osnovne plače pa na podjetniški ravni ne smejo biti nižje od njih. Potem sledijo dodatki, ki morajo biti zapisani v pravilnih odstotkih, ti pa se morajo ujemati s kolektivno pogodbo.
