Okrevanje gospodarstva se začne pri potrošniku
Poziv proti zapiranju trgovin ob nedeljah je ekonomsko utemeljen, menijo trgovci.
Odpri galerijo
Argument predlagateljev prepovedi nedeljskega dela trgovin je, da bi se to, kar so trgovci doslej prodali ob nedeljah, razporedilo čez teden. FOTO Leon Vidic/Delo
Ljubljana – Neovrgljivo ekonomsko dejstvo je, da se pot iz gospodarske krize, povzročene s pandemijo covida-19, začne na koncu reprodukcijske verige, pri potrošniku. Preprosto: če ljudje ne bodo (dovolj) kupovali, industrija ne bo imela komu prodajati, ne bo mogla zaposliti vseh kapacitet, zato bo morala odpuščati delavce, brezposelni ne bodo imeli sredstev za preživljanje, kupovali bodo še manj in to bo spirala navzdol. V tej luči je poziv Trgovinske zbornice Slovenije (TZS) proti zapiranju trgovin ob nedeljah logičen.
Stranka Levica je na pobudo trgovskega sindikata (SDTS) v parlament vložila novelo zakona o trgovini, po kateri bi prodajalne tudi po koncu pandemije ob nedeljah ostale zaprte, z nekaterimi izjemami. Predlog je v nasprotju z veljavno kolektivno pogodbo dejavnosti trgovine, ki je pred 12 leti uveljavila načelo, da trgovec določa obratovalni čas v skladu s svojo poslovno odločitvijo in ob upoštevanju potreb potrošnikov. Sindikat je v to privolil, ker je v zameno dobil izboljšanje delovnih razmer in plačila zaposlenih v trgovini.
Zakaj trgovci nasprotujejo predlogu Levice? Na splošno zato, ker je čas za tovrstne spremembe skrajno neprimeren. Namesto da bi z ukrepi generirali gospodarsko aktivnost, bi jo s krčenjem priložnosti za nakupovanje (tudi za turiste) – dušili. S tem bi bila posebej prizadeta dejavnost, ki gospodarstvu prinaša 34 odstotkov vseh prihodkov in od katere je odvisnih veliko delovnih mest (ne samo v trgovini); po oceni TZS bi ob predpostavki, da bi bil letošnji promet primerljiv z lanskim, zaprtje trgovin ob nedeljah prodajo skrčilo za kar deset odstotkov.
Argument predlagateljev, da bi se to, kar so trgovci doslej prodali ob nedeljah, razporedilo čez teden, po izkušnjah ne zdrži. Slovenci imamo v sebi še vedno vzgib čezmejnega nakupovalnega turizma in priložnosti za njegovo reaktivacijo bo več kot dovolj. Tri sosede (Italija, Hrvaška in Madžarska) za zdaj nimajo nobenih omejitev nedeljskega obratovanja trgovin, Avstrija pa ima ob omejitvah vendarle tudi nekaj izjem. Poleg Avstrije sicer omejujejo nedeljsko delo trgovine le še Belgija, Nemčija in Grčija, skoraj vsa preostala Evropa (več kot 20 držav) pa je brez absolutne prepovedi za nedelje. Kupna moč bi se torej spet odlila v tujino.
Znatno ceno predlagane spremembe bi plačal tudi turizem, v katerega razvoj je Slovenija močno strateško usmerjena. »Turizma brez trgovine ni, o čemer priča tudi liberalizirana ureditev obratovalnega časa v skoraj vseh državah EU, še posebej v tistih, ki so osredotočene na turizem, zato bi takšen ukrep močno prizadel slovensko turistično dejavnost in širše gospodarstvo,« so prepričani na TZS.
Na bolj konkretni ravni pa je tudi sama novela za TZS sporna, in to z dveh vidikov. Kolektivna pogodba dejavnosti, ki je zakoličila sedanjo ureditev, z njo pa so soglašali vsi socialni partnerji, še vedno velja. Izteče se šele konec leta 2022. Zakon je sicer nad kolektivno pogodbo, a bi nove okoliščine (povožena volja ene strani) porušile s težavo vzpostavljena razmerja in odnose med socialnimi partnerji.
Veljavna kolektivna pogodba dejavnosti je zagotovila delavcem v trgovini bolj pošteno plačilo. Tako dodatek za delo v popoldanski ali nočni izmeni v trgovini znaša 10 odstotkov, medtem ko ga gostinci ne poznajo, v kovinski industriji pa je enak trgovskemu. Dodatek za delo v deljenem delovnem času in za pripravljenost na domu je enak kot v gostinstvu ( 20- oziroma 10-0dstoten), za nočno delo pa je v trgovini 75-odstoten, pri gostincih in kovinarjih je 50-odstoten, v elektrogospodarstvu pa 40-odstoten. Nedeljsko delo navrže trgovcem dodatnih 100 odstotkov bruto osnove, a ne manj kot 6,05 evra na uro, v gostinstvu, elektrogospodarstvu in kovinski industriji pa je 50-odstoten. Za delo ob praznikih je v trgovini (prodajalne so sicer tedaj zaprte) predviden dodatek 250 odstotkov, v gostinstvu 150, v elektrogospodarstvu in kovinski industriji pa 50 odstotkov plače.
Druga težava je vsebina zakonskega predloga, ki je po mnenju TZS nejasen in nedosleden. Znova namreč uvaja izjeme od splošne prepovedi zaprtja ob nedeljah glede na kvadraturo in lokacijo trgovine, ne opredeli pa razloga zanje. Predlagatelji med izjeme štejejo prodajalne z do 200 kvadratnimi metri prodajne površine na bencinskih servisih, letališčih, železniških in avtobusnih postajah ter v bolnišnicah. Ni jasno, pravijo na zbornici, ali se predlog nanaša, denimo, tudi na stojnice ob cestah, na prodajo na kmetijah, v lekarnah, v potujočih prodajalnah, na tržnicah, pošti, v gostinskih lokalih, mesnicah, ribarnicah, zadružnih trgovinah. Poudariti je treba, da je bila prav arbitrarnost pri določanju izjem problematična in ustavno sporna že pri prejšnjih zakonskih rešitvah.
Spomnimo, kaj je kolektivna pogodba prinesla delavcem v trgovini. Trgovine so zaprte vseh 15 praznikov v letu, posamezen zaposleni pa lahko dela največ 20 nedelj v koledarskem letu, torej manj kot dve nedelji na mesec. Dodatki za praznično in nedeljsko dežurstvo so se zvišali in so celo do dvakrat višji kot v drugih dejavnostih.
Vlada meni, da zaradi posledic epidemije na gospodarstvo, predlog zakona, ki predvideva zaprtje trgovin ob nedeljahtudi po koncu omejitvenih ukrepov, trenutno ni primeren za obravnavo v DZ.
Stranka Levica je na pobudo trgovskega sindikata (SDTS) v parlament vložila novelo zakona o trgovini, po kateri bi prodajalne tudi po koncu pandemije ob nedeljah ostale zaprte, z nekaterimi izjemami. Predlog je v nasprotju z veljavno kolektivno pogodbo dejavnosti trgovine, ki je pred 12 leti uveljavila načelo, da trgovec določa obratovalni čas v skladu s svojo poslovno odločitvijo in ob upoštevanju potreb potrošnikov. Sindikat je v to privolil, ker je v zameno dobil izboljšanje delovnih razmer in plačila zaposlenih v trgovini.
Zavora, kjer je ne bi smelo biti
Zakaj trgovci nasprotujejo predlogu Levice? Na splošno zato, ker je čas za tovrstne spremembe skrajno neprimeren. Namesto da bi z ukrepi generirali gospodarsko aktivnost, bi jo s krčenjem priložnosti za nakupovanje (tudi za turiste) – dušili. S tem bi bila posebej prizadeta dejavnost, ki gospodarstvu prinaša 34 odstotkov vseh prihodkov in od katere je odvisnih veliko delovnih mest (ne samo v trgovini); po oceni TZS bi ob predpostavki, da bi bil letošnji promet primerljiv z lanskim, zaprtje trgovin ob nedeljah prodajo skrčilo za kar deset odstotkov.
Preberite tudi: Vlada ne podpira predloga za zaprtje trgovin ob nedeljah
Argument predlagateljev, da bi se to, kar so trgovci doslej prodali ob nedeljah, razporedilo čez teden, po izkušnjah ne zdrži. Slovenci imamo v sebi še vedno vzgib čezmejnega nakupovalnega turizma in priložnosti za njegovo reaktivacijo bo več kot dovolj. Tri sosede (Italija, Hrvaška in Madžarska) za zdaj nimajo nobenih omejitev nedeljskega obratovanja trgovin, Avstrija pa ima ob omejitvah vendarle tudi nekaj izjem. Poleg Avstrije sicer omejujejo nedeljsko delo trgovine le še Belgija, Nemčija in Grčija, skoraj vsa preostala Evropa (več kot 20 držav) pa je brez absolutne prepovedi za nedelje. Kupna moč bi se torej spet odlila v tujino.
Znatno ceno predlagane spremembe bi plačal tudi turizem, v katerega razvoj je Slovenija močno strateško usmerjena. »Turizma brez trgovine ni, o čemer priča tudi liberalizirana ureditev obratovalnega časa v skoraj vseh državah EU, še posebej v tistih, ki so osredotočene na turizem, zato bi takšen ukrep močno prizadel slovensko turistično dejavnost in širše gospodarstvo,« so prepričani na TZS.
Nejasen, nedosleden predlog
Na bolj konkretni ravni pa je tudi sama novela za TZS sporna, in to z dveh vidikov. Kolektivna pogodba dejavnosti, ki je zakoličila sedanjo ureditev, z njo pa so soglašali vsi socialni partnerji, še vedno velja. Izteče se šele konec leta 2022. Zakon je sicer nad kolektivno pogodbo, a bi nove okoliščine (povožena volja ene strani) porušile s težavo vzpostavljena razmerja in odnose med socialnimi partnerji.
Primerjava dodatkov
Veljavna kolektivna pogodba dejavnosti je zagotovila delavcem v trgovini bolj pošteno plačilo. Tako dodatek za delo v popoldanski ali nočni izmeni v trgovini znaša 10 odstotkov, medtem ko ga gostinci ne poznajo, v kovinski industriji pa je enak trgovskemu. Dodatek za delo v deljenem delovnem času in za pripravljenost na domu je enak kot v gostinstvu ( 20- oziroma 10-0dstoten), za nočno delo pa je v trgovini 75-odstoten, pri gostincih in kovinarjih je 50-odstoten, v elektrogospodarstvu pa 40-odstoten. Nedeljsko delo navrže trgovcem dodatnih 100 odstotkov bruto osnove, a ne manj kot 6,05 evra na uro, v gostinstvu, elektrogospodarstvu in kovinski industriji pa je 50-odstoten. Za delo ob praznikih je v trgovini (prodajalne so sicer tedaj zaprte) predviden dodatek 250 odstotkov, v gostinstvu 150, v elektrogospodarstvu in kovinski industriji pa 50 odstotkov plače.
Druga težava je vsebina zakonskega predloga, ki je po mnenju TZS nejasen in nedosleden. Znova namreč uvaja izjeme od splošne prepovedi zaprtja ob nedeljah glede na kvadraturo in lokacijo trgovine, ne opredeli pa razloga zanje. Predlagatelji med izjeme štejejo prodajalne z do 200 kvadratnimi metri prodajne površine na bencinskih servisih, letališčih, železniških in avtobusnih postajah ter v bolnišnicah. Ni jasno, pravijo na zbornici, ali se predlog nanaša, denimo, tudi na stojnice ob cestah, na prodajo na kmetijah, v lekarnah, v potujočih prodajalnah, na tržnicah, pošti, v gostinskih lokalih, mesnicah, ribarnicah, zadružnih trgovinah. Poudariti je treba, da je bila prav arbitrarnost pri določanju izjem problematična in ustavno sporna že pri prejšnjih zakonskih rešitvah.
Spomnimo, kaj je kolektivna pogodba prinesla delavcem v trgovini. Trgovine so zaprte vseh 15 praznikov v letu, posamezen zaposleni pa lahko dela največ 20 nedelj v koledarskem letu, torej manj kot dve nedelji na mesec. Dodatki za praznično in nedeljsko dežurstvo so se zvišali in so celo do dvakrat višji kot v drugih dejavnostih.
