Tečaj delnice Krke se je 15. marca 2024 pri ceni 129 evrov dotaknil rekordne vrednosti vseh časov. Da je delnica Krke spet tako visoko, so delničarji čakali skoraj 17 let. Nazadnje je bil namreč tečaj tak na vrhuncu borznega balona julija 2007.

Od takrat se je na Ljubljanski borzi marsikaj spremenilo, lahko tako rekoč govorimo o čisto drugačnem trgu kapitala. Na žalost v negativnem smislu, saj na borzi kotira le še peščica družb, trguje se z manj kot desetimi delnicami, od tega resno z dvema ali tremi – kjer so na neki način prisotni tudi tuji vlagatelji.

Posledica tega je, da Slovenijo kot trg kapitala mednarodne institucije že več kot deset let uvrščajo med obrobne trge (frontier), in ne več med razvijajoče se oziroma emerging. Omenjene klasifikacije so nadvse pomembne zaradi prisotnosti večjih tujih institucionalnih vlagateljev.

Hrvaški pokojninski skladi

V obrobne trge namreč vlaga izredno malo upraviteljev premoženja, tu so prisotni kvečjemu kakšni butični globalni investicijski skladi ter lokalni oziroma regijski vlagatelji. Ljubljanska borza ima srečo, da je pri naših sosedih na Hrvaškem zelo dobro razvit drugi steber pokojninskega zavarovanja in iz tega naslova prihajajo kupci delnic Krke in NLB, občasno pa tudi Telekoma in morda Zavarovalnice Triglav.

Pokojninski skladi se po naravi in naložbenih pravilih obnašajo kar se da previdno, racionalno in jih tako privlačijo v glavnem naložbe z dobrim dividendnim donosom. In takšne naložbe v Sloveniji ni težko najti. Domača podjetja so se v zadnjih 15 letih dobro razdolžila, prevzemno so z redkimi izjemami konservativna in tako jim v bilancah ostajajo velike količine finančnih sredstev. To s pridom izkoriščajo državni lastniki, ki so v večini družb največji delničarji in na letnih zborih lastnikov brez problema izglasujejo visoke dividende.

Tudi letos bo tako, s tem da se je sezona izplačila dividend tokrat začela že v prvem trimesečju. Cinkarna Celje je dividende izplačala konec februarja, Telekom Slovenije pa prejšnji petek. Pri obeh družbah gre za izplačilo dividend iz čistega dobička leta 2022, ki jih v lanskem letu zaradi prejetih subvencij ob visokih cenah električne energije nista smeli.

INFOGRAFIKA: Delo

Dividende višajo tečaje

Pričakovano visoke dividende domačih blue chipov tako že od začetka leta poganjajo navzgor delniške tečaje. Indeks SBITOP je tako letos v slabih treh mesecih že pridobil dobrih 14 odstotkov, kar je eden izmed najboljših začetkov leta v zgodovini Ljubljanske borze. Med posameznimi delnicami je na prvem mestu po rasti v letošnjem letu naša največja banka NLB, sledita Petrol in Krka.

Poslovni rezultati omenjenih družb so bili v lanskem letu zelo dobri in posledično pričakujemo znova visoke dividende. Še najbolj po dobičku izstopa NLB, ki odličen dobiček napoveduje tudi letos, ta pa se bo najbolj seveda poznal v višini dividende. Po napovedi uprave naj bi bila dividendna donosnost okoli desetodstotna, kar je največ med vsemi domačimi delnicami. Časi za bančni biznis so namreč odlični, neto obrestna marža je visoka, zniževanje centralnobančnih obrestnih mer pa bo zaradi še vedno trdovratne inflacije potekalo počasneje, kot je bilo sprva načrtovano. Gospodarska rast je v regiji pozitivna, kar se kaže v še vedno minimalnih odpisih oziroma rezervacijah.