AUKN opozarja na možen tihi prevzem NLB

V AUKN so prepričani, da obstaja možnost »tihega« prevzema največje slovenske banke NLB brez prevzemne premije.

Objavljeno
14. junij 2012 16.35
Miha Jenko, gospodarstvo
Miha Jenko, gospodarstvo
Ljubljana - Poslanci bodo jutri odločali o noveli zakona o bančništvu in o odlokih o upravljanju kapitalske naložbe države v NLB in NKBM. Novela omogoča izdajo hibridnih obveznic, odloka pa prenašata izvrševanje delniških pravic države (v NLB in NKBM) z AUKN na vlado in izražata pripravljenost države, da ob dokapitalizaciji že letos zmanjša svoj delež v obeh bankah na 25 odstotkov plus eno delnico.

Člana uprave AUKN Danilo Grašič in Marko Golob sta poslanskim skupinam poslala pismo, v katerem trdita, da izdaja novih hibridnih obveznic za dokapitalizacijo NLB ob nekaterih izpolnjenih predpostavkah omogoča belgijski KBC tihi prevzem NLB kar brez premije.

Grašič in Golob (predsednica uprave AUKN Dagmar Komar pisma ni podpisala) pojasnjujeta, da se, zaradi več vzrokov, zdaj kaže kot edina možna začasna rešitev za zagotovitev predpisane kapitalske ustreznosti NLB izdaja zamenljivih hibridnih obveznic, t. i. obveznic CoCo. Opozarjata, da je izdaja tega instrumenta v višini do 380 milijonov evrov mogoča le, če bo NLB povečala svoj temeljni kapital core tier 1 z zdajšnjih 5,94 odstotka na sedem odstotkov. Po predlogu za delniško skupščino NLB 27. junija letos naj bi to storili z zamenjavo že obstoječega hibridnega instrumenta NLB, ki je v lasti KBC. »Po nekaterih informacijah naj bi NLB tak instrument odkupila od KBC po polni nominalni ceni, 130 milijonov evrov (čeprav so izdajatelji v preteklosti take instrumente odkupovali z diskonti), KBC pa bi ta sredstva namenila za povečanje svojega lastniškega deleža v NLB s trenutnih 25 na 36 odstotkov,« trdita Grašič in Golob. Dodajata, da bi se količnik temeljnega kapitala core tier 1 v NLB - z izdajo hibridnih obveznic v višini 380 milijonov evrov in z zamenjavo sedanjega hibridnega instrumenta v nove delnice v višini 130 milijonov evrov - povečal na 9,82 odstotka, kar presega devetodstotni zahtevani prag BS.

Če bi se core tier kapital 1 v NLB spet znižal pod sedem odstotkov, bi bila sprožena zahteva, da se hibridne obveznice takoj zamenjajo v delnice − in če bi KBC sama kupila vse hibridne obveznice, bi se njen delež v NLB zvišal na 55 odstotkov, delež države in povezanih oseb pa bi se znižal na 35 odstotkov. »S tem bi bil omogočen tihi prevzem največje slovenske sistemsko pomembne banke brez kakršnekoli prevzemne premije,« trdita Grašič in Golob. Navajata še, da bi morali pri radikalnih lastniških spremembah v slovenskem bančnem sistemu upoštevati, da je NLB pomembna posojilodajalka in lastnica podjetij, kot so Mercator, Pivovarna Laško, Petrol, Zavarovalnica Triglav itd.

Na ministrstvu za finance  teh trditev niso komentirali.