V NLB do konca leta do 270 manj zaposlenih

Ljubljana – V NLB načrtujejo, da bodo do konca junija na slabo banko prenesli prvo tranšo, približno 40 odstotkov nestrateškega portfelja, v znesku približno 1,3 milijarde evrov. Sočasno nameravajo s 1. julijem začeti program preobrazbe v vitkejšo, bolj učinkovito, odzivno in dobičkonosno banko.

Pričakovati je, da bo na junijski delniški skupščini NLB, ki je približno 90-odstotno v državni lasti, brez težav izglasovana dokapitalizacija v višini 367 milijonov evrov – v banki upajo, da bo tokrat zadnja na plečih davkoplačevalcev, s tokratnim povečanjem kapitala, ki bo predvidoma izpeljano julija, pa naj bi se delež core tier 1 kapitala povečal na ciljno vrednost 9,5 odstotka, ki jo nato želijo vzdrževati tudi v prihodnje.

Med desetimi glavnimi prioritetami banke letos sta tudi ukvarjanje s stotimi ključnimi podjetji in optimizacija poslovanja, ki bo omogočila hitrejše in učinkovitejše sprejemanje odločitev. Sprejemanje kreditnih odločitev namreč po njihovi oceni glede na izkušnje tujih bank traja predolgo, za posojilo srednjemu podjetju pa si želijo, da bi ves proces trajal približno 14 dni.

V prihodnje se nameravajo bolj usmeriti v poslovanje z manjšimi podjetji, ki so precej manj zadolžena od večjih in imajo bolj konkurenčen poslovni model, število organizacijskih enot pa bodo zmanjšali s sedem na tri, s poudarkom na delu s strankami, prodaji, razvoju in transparentnosti. Kmalu se jim bo pridružil tudi nov član uprave, ki bo pokrival področje financ, zunaj hiše nameravajo poiskati še nekaj kadrov s specifičnimi znanji.

Po drugi strani pa bosta neizogibni zapiranje več poslovalnic (zdaj jih imajo v Sloveniji 150) in zmanjšanje števila zaposlenih: teh je zdaj v Sloveniji 3550, letos pa naj bi se njihovo število postopoma zmanjšalo za 240 do 270. Skupina NLB ima sicer v Sloveniji in na tujem približno 7000 zaposlenih.

V banki nameravajo v prihodnjih dveh letih zmanjšati vse stroške (in s tem tudi število zaposlenih) za 20 odstotkov, kljub temu pa za letos še pričakujejo izgubo zaradi čiščenja starega portfelja iz časov prejšnjih uprav.

Kar zadeva dezinvestiranje, v NLB poudarjajo, da »proces prodaje Mercatorja poteka naprej«, Banka Celje, v kateri je NLB največja lastnica, pa je sicer predvidena za prodajo, vendar zanjo ni prav velikega zanimanja.