Danes predvidoma poziv za nakup stanovanj na Brdu

Ljubljana – Vlada je končno sprejela tudi dolgo pričakovano kadrovsko odločitev: imenovala je tri nove člane nadzornega sveta Stanovanjskega sklada RS (SSRS) in omogočila, da bo po več mesecih spet lahko deloval. Verjetno se bo najprej lotil prodaje stanovanj: seznanil se bo z razpisom za Brdo in odločil o kreditni shemi.

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, v delovno področje katerega sodi stanovanjska problematika, je predlog za nove nadzornike oddal že aprila, a se, kot je bilo mogoče slišati iz kuloarjev, v vladi niso mogli uskladiti v zvezi z imeni. Končno se je zgodilo. Na zadnji seji je ministrski zbor s položaja članov nadzornega sveta SSRS razrešil Tanjo Petek in Emanuela Čerčka (na njuno željo), na njuni mesti pa je imenoval Tanjo Bogataj in Marka Logondra kot predstavnika ministrstva za infrastrukturo in prostor. Tretjemu od petih članov, dr. Borisu Gaberščiku, je mandat že zdavnaj potekel, zato ga bo v funkciji predstavnika upravičencev oziroma uporabnikov storitev sklada nadomestil Janez Tomšič. Člani sveta so imenovani za štiriletni mandat.

Ovire za začetek prodaje stanovanj v soseski Zeleni gaj na Brdu torej ni več. Javni poziv, v katerem bodo navedeni tudi pogoji nakupa, bo po pričakovanjih objavljen danes. Spomnimo: sklad bo v prvem koraku v prodajo ponudil 342 stanovanj, malo manj pa jih čaka še na dokončanje. Sto petinosemdeset stanovanj iz sklopa F4 bo naprodaj po 1935 evrov za kvadratni meter, 157 stanovanj iz sklopa F5.1 pa po 1840 evrov za kvadratni meter. Nadzorniki so se seznanili z vsebino že pripravljenega poziva za nakup stanovanj oziroma s celotnim projektom, vsekakor pa se bodo morali izreči tudi o razpisu za stanovanjska posojila za odkup omenjenih stanovanj, ki ga je kot najboljšo možnost za uspešno končanje projekta pred kratkim napovedal direktor SSRS Žiga Andoljšek .

Večja vloga, širša pooblastila

Da ima SSRS končno spet nadzorni svet s polnimi pooblastili, je neizogibno tudi s stališča kopice novih nalog, ki jih bo sklad najverjetneje dobil v bližnji prihodnosti. V mislih imamo novi nacionalni stanovanjski program (NSP), ki je za zdaj še v fazi osnutka, ponujenega na vpogled strokovni in splošni javnosti. Res je sicer, da bo ministrstvo zasedla nova ekipa in določila nekaj svojih kadrov (ki ne nazadnje lahko dosežejo tudi vodstva in nadzornike vladnih institucij), vendar ključnih vsebinskih preobratov v samem programu ni mogoče pričakovati. Sedanji osnutek je angažiral velik del strokovnjakov in deležnikov na stanovanjskem področju, program je z več različicami nastajal več let. Določene usmeritve (v razvoj najemnega sektorja, skrb za ciljne skupine prebivalstva, energetska in celovita prenova stavb) in mehanizmi (na primer stanovanjski dodatek, stroškovna oziroma nizkoprofitna najemnina, davčne spodbude) so bili sprejeti s konsenzom.

Kakšna bi bila torej po novem vloga SSRS? Bil bi glavni nosilec stanovanjske politike na nacionalni ravni. Najprej zbode v oči, da ne bi smel več vlagati v gradnjo stanovanj za trg. Nič več projektov, kakršen je Brdo: »Stanovanjski sklad mora postati predvsem ponudnik javnih najemnih stanovanj. Trenutno vlogo investitorja in graditelja stanovanj, namenjenih prodaji, mora SSRS nadomestiti z vlogo ponudnika in skrbnika najemnih stanovanj ter tako pripomoči k večji dostopnosti stanovanj za vse prebivalce, predvsem tiste, ki si stanovanja ne morejo kupiti sami,« so zapisali v NSP.

Prvi državni upravljavec

S tem, ko bo povečeval svoj fond javnih najemnih stanovanj, bo uravnotežil ponudbo na najemniškem trgu in postal protiutež tržnemu najemu. NSP predvideva, da bo vzpostavil javno službo za najemniško svetovanje in v upravljanje prevzel javna najemna stanovanja v lasti države. Pravzaprav bo služba delovala kot posrednica, upraviteljica in vzdrževalka stanovanj iz javnega najemnega fonda. Tega bo lahko povečal tudi z aktivacijo nenaseljenih in nedokončanih stanovanj, ki so pod hipotekami Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB). Ko bo pripravljen enoten seznam stanovanj, bo ocenil njihovo primernost za ciljne skupine svojih uporabnikov in nujna finančna vlaganja za dokončanje stanovanj. Če se bo račun izšel, bo stanovanja vključil v svoj fond.

Povečal bo tudi svojo vlogo pri financiranju stanovanjske oskrbe, razvijal bo nove modele financiranja. Še naprej bo vlagal v novogradnje, namenjene oddaji, a, v nasprotju s stanjem v preteklosti, izključno na območjih, kjer je stanovanj premalo (v tako imenovanih prednostnih razvojnih območjih stanovanjske oskrbe – PROSO). Spodbujal bo razvoj javno-zasebnih partnerstev in omogočal podporo alternativnim stanovanjskim ponudbam, kot je zadružništvo. Mladim in mladim družinam bo, na primer, omogočal najem stanovanja s poznejšim odkupom, jamstvo za kreditiranje (garancijska shema za mlade), deljeno lastništvo.

Gradil bo tudi namenska stanovanja: v obdobju od 2015 do 2020 bi po načrtih iz NSP zanje namenil 18 milijonov evrov, lokalne skupnosti pa bi prispevale komunalno opremljena zemljišča oziroma primerne stanovanjske površine, potrebne obnove. Denar za to bi dobil iz proračuna ministrstev za socialne zadeve in zdravje. Na sklad se program opira tudi v delu, ki govori o novih instrumentih za prenovo stanovanjskega fonda.

Zamisli NSP so dopadljive, zdi se, da se ustrezno loteva pravih problemov. Pogrešamo pa izračun finančnih posledic. Že samo SSRS dobiva množico novih zadolžitev, nikjer pa ni zagotovil, niti da bo zanje dobil ustrezen kader in sredstva niti kako (ali kdo) bo obvladoval tveganja.