Slovenija se po konkurenčnosti bliža dnu

Ljubljana – Slovenija je na lestvici svetovne konkurenčnosti, ki jo pripravlja švicarski inštitut za razvoj menedžmenta IMD, letos zdrsnila še za tri mesta in med 60 državami pristala na 55. mestu. Najslabši smo pri poslovni učinkovitosti, po primanjkljaju v javnih financah, pri tujih naložbah in korporativnem upravljanju.

Raziskava poleg poslovne učinkovitosti meri še vladno učinkovitost, gospodarsko uspešnost in infrastrukturo. Ker so raziskavo opravili februarja letos, ta še ne vključuje ukrajinske krize in slovenske politične krize.

Vodilni mesti na lestvici ohranjata ZDA in Švica, na tretje mesto pa se je letos prebil Singapur. Med evropskimi državami so med prvo deseterico Švedska, Nemčija in Danska. Dr. Peter Stanovnik z Inštituta za ekonomska raziskovanja (IER) ugotavlja, da se okrevanje evropskega gospodarstva že odraža na globalni lestvici. Med državami EU je najbolj napredovala Romunija, za osem mest, Španija, Estonija in Latvija so napredovale za šest mest. Slovenija je skupaj z Litvo, Poljsko, in Grčijo med članicami najbolj nazadovala.

Bez presenečenj

Marjan Mačkošek, direktor družbe Štore Steel, ki je naš pomemben izvoznik, pravi, da ga to ne preseneča. »V tej državi niče od oblastnikov, ne glede na barvo, ni razmišljal, da je treba najprej ustvariti in šele nato deliti. Vsi izhajajo iz logike pridobljenih pravic, vzamejo pa lahko le tistim, ki delajo,« pravi. Opozarja, da imajo izvozniki vsak dan večje stroške. »In samo vprašanje je, do kdaj bo ta izvozni del, ki je edini vlečni konj v tej državi, še imel energijo za spopad s trgom in konkurenco, na drugi strani pa z mlini na veter doma.« Prav izvoz je tudi po ugotovitvah raziskave ena močnejših točk slovenske konkurenčnosti, saj smo pri tem napredovali kar za 43 mest in dosegli 11. mesto, kar pa ne velja za tuje naložbe. »Obseg vhodnih investicij se je še zmanjšal in smo na zadnjem mestu lestvice,« ugotavlja Sonja Uršič iz IER. Visoka ostaja tudi nevarnost selitve proizvodnje in raziskovalno-razvojnih oddelkov iz Slovenije. Vse to je povezano z nefleksibilnostjo trga dela – 58. mesto – in visoko obdavčitvijo plač.

Nujno prestrukturiranje zadolženih družb

Slaba poslovna učinkovitost je po raziskavi inštituta za razvoj menedžmenta IMD že tradicionalno največja šibkost slovenske konkurenčnosti, letos pa je naša država na področju trga dela, finančnega sektorja in menedžerskih praks še nazadovala in je pri tem na repu lestvice tega inštituta.

Dr. Mateja Drnovšek z ekonomske fakultete je pojasnila, da pri trgu dela, kjer smo nazadovali za štiri mesta, kljub izvedeni reformi ostaja problem nefleksibilnosti trga dela, negativno pa na oceno vpliva tudi velika moč sindikatov v podjetjih. Na predzadnjem mestu je tudi delovanje finančnega sektorja, zlasti bank. Po navedbah Drnovškove se je obseg bančnih posojil od leta 2011 do novembra 2013 zmanjšal za kar štiri milijarde evrov. Dr. Peter Stanovnik iz Inštituta za ekonomska raziskovanja je opozoril tudi na prezadolženost podjetij in dodal, da je poleg sanacije bank potrebno tudi prestrukturiranje realnega sektorja.

Na zadnje oziroma predzadnje mesto se uvrščamo tudi pri korporativnem upravljanju podjetij. »Najslabše rezultate dosegamo pri menedžerskih praksah glede njihove sposobnosti na mednarodnih trgih in pri učinkovitosti nadzornikov pri nadzoru uprav,« je povedala Drnovškova.

Alenke Avberšek z Gospodarske zbornice Slovenije rezultati raziskave ne presenečajo. Ugotavlja, da gre za znane težave. Upa, da bo vlada ta zdrs na lestvici konkurenčnosti vzela skrajno resno in ukrepala tam, kjer ima največ težav, torej glede trga dela, prestrukturiranja gospodarstva, pametnih vlaganjih v razvoj in potrebnih strukturnih reform.

Pozitivni premik na 43. mesto smo letos dosegli na področju produktivnosti in učinkovitosti. Drnovškova pravi, da je to dobra novica, vendar: »To je temeljilo zlasti na zmanjševanju zaposlenosti.« Dodala je, da za povprečjem EU zaostajamo predvsem pri produktivnosti visokotehnoloških izdelkov. Izjema pri tem je farmacija. Drnovškova meni, da je za proizvodne panoge ključno povečanje visokotehnoloških izdelkov in vključevanje v tuje dobaviteljske verige, za kar pa so pomembne tuje naložbe.

»Dodana vrednost podjetja ni le stvar podjetja, ampak je odvisna tudi od zunanjih dejavnikov. To ni le problem podjetja, ampak je stvar produktivnosti, ki je odvisna tudi od produktivnosti družbe, ne le podjetja,« pravi prvi mož Štore Steela Marjan Mačkošek. Opozarja, da okolje pri nas ni stabilno: »Vsak dan s strahom odpiramo časopis, da bomo dobili zraven še kakšne dajatve. Okolje ni stabilno, da bi lahko vedel, kaj te, na primer, čaka v letu 2014.«

A kot kaže, za tujce povsem nezanimivi vendarle nismo. Medtem ko ajdovski Pipistrel načrtuje gradnjo tovarne v italijanski Gorici, na agenciji Spirit opažajo rast novih podjetij z italijanskim kapitalom; lani jih je bilo kar 250. Matej Skočir iz Spirita še opaža, da se je nabor vlagateljev zelo razpršil in ni več omejen le na zahodne države.