Tiskane izdaje
Po 259 projekcijah v Ljubljani in 24 v Mariboru ter 115 prikazanih filmih v tem trenutku na sklepni podelitvi Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala podeljujejo nagrade. Zadnji festivalski dan je jutri, ko je še mogoče uloviti nekatere festivalske vrhunce.
Dve ljubljanski filmski nagradi sta poimenovani po živalih – vodomec za najboljši film tekmovalnega programa, v katerega se uvrščajo prvi in drugi filmi v karieri režiserjev, ter zmaj, nagrada občinstva za najboljši film, ki še nima zagotovljene distribucije v Sloveniji. Potem sta tu še nagrada filmskih kritikov in nagrada za najboljši kratki film.
Letošnji tekmovalni spored je bil eden najmočnejših doslej. Toliko navdihujočih in avtorskih filmov se ne nabere ravno vsako leto. Trije med njimi veljajo za resne kandidate za oskarjeve nominirance za najboljši tujejezični film, madžarski Savlov sin, turški Mustang in islandska Ovna. Zadnja dva sta nominirana tudi za najboljši evropski film leta.
A letošnja žirija, ki jo sestavljajo hrvaški, bosanski in slovenski režiser – Zvonimir Jurić, Srđan Vuletić in Marko Naberšnik –, je gotovo resno razpravljala vsaj še o Družinskem filmu slovenskega režiserja Olma Omerzuja, o Projektu stoletja Kubanca Carlosa M. Quintela ter filmu James White Američana Josha Monda. To pa je že več kot polovica vseh tekmovalnih filmov.
Na koncu je slavil film Ovna islandskega režiserja in scenarista Grímurja Hákonarsona, ki se utegne konec leta znajti na lestvici največkrat nagrajenih letošnjih filmov, začenši z nagrado canske sekcije Poseben pogled. Gre za film, v katerem je redko poseljeno severnoislandsko podeželje prizorišče drame, ki po 40 letih molka združi sprta brata, obenem pa postreže s precizno režirano intimno zgodbo o preprostem in trdem življenju, usidranem v lokalni tradiciji. Žirija je posebno omembo namenila še Projektu stoletja Kubanca Carlosa M. Quintele, zgodbi o moških treh generacij, ki živijo v blokovskem naselju v mestu propadlega projekta jedrske elektrarne.
Družinski film Olma Omerzuja, ki suvereno razstavi na videz harmonično sodobno družino, je navdušil žirijo filmskih kritikov, medtem ko je hrvaški Piknik Jureta Pavlovića – o petnajstletniku, ki v spremstvu socialnega delavca potuje v kaznilnico na obisk k očetu –, postal najboljši kratki film. Še dva sta prejela omembo žirije, Disciplina Christopha M. Saberja in Vsaj puške nam še ostanejo Caroline Poggi in Jonathana Vinela.
In občinstvo? Z najvišjo povprečno oceno 4.66 od 5 je po pričakovanju nagradilo brazilski film Druga mama Anne Muylaert, duhovito in družbenokritično družinsko dramo, katere srce je hišna pomočnica. V fotofinišu je le za eno stotinko prehitela kolumbijski Kačji objem Cire Guerra.
Pogovor z nagrajenim režiserjem preberite TUKAJ.
Pogovor z režiserjem Olmom Omerzujem preberite TUKAJ.
Predstavitve deseterice filmov iz uradnega tekmovalnega programa lahko preberete TUKAJ.
