V nadaljevanju preberite: 

Osnova celotnega vedoslovja Johanna Gottlieba Fichteja je verjetno eno od najbolj ambicioznih filozofskih del in nedvomno eden od bolj fascinantnih filozofskih sistemov. Knjigo, nastalo v letih 1794 in 1795, ki kljub pičlim dvesto stranem poleg kanoničnih del Kanta, Schellinga in Hegla velja za enega od temeljnih tekstov nemškega idealizma, je v slovenščino prevedel Ivan Kobe, izšla pa je pri Založbi Krtina. »V zgodovini filozofije je malo tako velikopotezno zastavljenih argumentativnih podvigov, kot je Fichtejev,« je v spremni besedi zapisal filozof Jure Simoniti.

Fichte je sledil Kantovi filozofski revoluciji, ki je izhajala iz zavesti in skušala svet razumeti iz nje, vendar je Kantovo filozofijo skušal izčistiti in izpopolniti. Ne le v svojih očeh, temveč tudi v očeh sodobnikov je Fichte veljal za realizatorja filozofskega projekta, ki ga je s Kritiko čistega uma zastavil Kant.