Vse manj prevodov iz hrvaškega jezika

V okviru razstave Bologna­ po Bologni v knjigarni Konzorcij­ so pripravili tudi mednarodno­ konferenco ­Knjige brez meja, na kateri so sodelovali­ slovenski­ in hrvaški­ strokovnjaki,­ ki so govorili o izvirni ter prevodni otroški in mladinski literaturi.

Prevajanje slovenskih mladinskih del v hrvaščino in hrvaških v slovenščino je bilo najbolj razvejeno v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Prevajani so bili vsi pomembnejši avtorji (npr. Svetlana Makarovič, Kajetan Kovič, Tone Pavček), nekateri slovenski avtorji so bili tudi na seznamih za domače branje ali pa uvrščeni v hrvaška besedila (npr. Prežihov Voranc s Solzicami in Tone Seliškar z Bratovščino Sinjega galeba), kakor meni dr. Dragica Haramija.

Prav tako so bili hrvaški avtorji uvrščeni na sezname učnega načrta za slovenščino (npr. Ivana Brlić-Mažuranić z delom Čudovite dogodivščine vajenca Hlapiča, Zvonimir Balog z zbirko kratke proze Jaz, osel, Grigor Vitez s pravljico Zrcalce).

V zadnjem desetletju je prevodov iz hrvaščine v slovenščino in obratno veliko manj, kar nekateri pripisujejo dejstvu, da je na hrvaškem trgu manj kakovostnih del za otroke kot nekdaj, drugi pa menijo, da so dobri prevajalci iz hrvaškega jezika zelo redki ali da jih preprosto ni. V zadnjih letih je bila med slovensko mladinsko prozaistiko največkrat prevajana Desa Muck, v hrvaščino pa so bila prevedena tudi literarna dela nekaterih drugih avtorjev, na primer Lile Prap, Marjane Moškrič, Janje Vidmar, Bine Štampe Žmavc, Tatjane Kokalj, Slavka Pregla, Ferija Lainščka, Gorana Gluvića, Jane Bauer, Neli Kodrič Filipić idr.

Z bolj ali manj celostnim spremljanjem produkcije knjig za otroke in mladino se pri nas ukvarja Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo, specializirani oddelek Mestne knjižnice Ljubljana. Z orodji, ki so na voljo (Cobiss in interno zbiranje podatkov), je na strokovnem srečanju Knjige brez meja Konrad Zadravec predstavil podobo prevajanja mladinske literature v slovenščino in iz slovenščine v tuje jezike. Povedal je, da številke same po sebi ne povedo veliko, bolj zgovorna so razmerja med predstavljenimi kategorijami, kot so časovno obdobje, jezik izvirnika in vsebinska skupina knjig.

S preglednicami je prikazal dogajanje v produkciji knjig za otroke v štirih zaokroženih obdobjih. V prvem obdobju (37 let) je izšlo po­vprečno 63 knjig na leto, od tega so prevodi obsegali manj kot polovico produkcije. Za to obdobje je značilen sorazmerno velik delež prevodov iz jezikov nekdanje skupne države ter delež drugih slovanskih jezikov. Prevodi iz germanskih jezikov predstavljajo slabih 20 odstotkov produkcije.

V naslednjih tridesetih letih se je vztrajno povečeval delež prevodov iz germanskih jezikov, zlasti iz angleščine. Na prelomu tisočletja so vsi prevodi prestopili polovico produkcije, delež jezikov nekdanje skupne države pa se je skrčil na slab odstotek. V obdobju od leta 2001 do 2011 se je povprečje izdanih mladinskih knjig povečalo kar za 7,5-krat (s 63 na 474 na leto).

Vodstvo prevodov iz germanskih jezikov

V zadnjih desetih letih se produkcija mladinskih knjig samo še povečuje (povprečno 825 naslovov na leto), delež izvirno slovenskih se je spustil na slabih 40 odstotkov, delež prevodov iz Hrvaške, Srbije in Bosne na 0,8 odstotka (!), delež germanskih jezikov pa v tem obdobju zavzema že skoraj 46 odstotkov produkcije. Pahljača jezikov, iz katerih so prevajalci v vsem obdobju (1948–2014) prevajali v slovenščino, je razmeroma široka (54 jezikov), najobsežnejša je bila v prvem obdobju (43 jezikov), najbolj pa se je skrčila po letu 2000 (28 jezikov), a je do danes spet narasla na 37 prevajanih jezikov.

V tej obravnavi so upoštevane samo knjige za prostočasno branje, ne pa tudi učbeniki ali njim sorodne izdaje. Poleg tega je natančnost podatkov velikokrat zagotovljena samo za jezik izvirnika, ni pa vedno jasno, iz katerega jezika je bila knjiga dejansko prevedena v slovenščino; nekatera dela zagotovo niso bila prevedena iz jezika izvirnika, ampak iz posrednega jezika (npr. angleščine, nemščine, francoščine ali ruščine). Zadravec je dodal, da je v pahljači 37 jezikov zadnjih deset let le šest takih, ki predstavljajo več kot odstotek produkcije, vsi drugi so zastopani s komaj po nekaj deset ali manj knjigami (osem jezikov ima več kot deset in dvajset manj kot deset prevedenih knjig).

Zelo močan je vpliv tržnega ­elementa: velika večina produkcije je namenjena najmlajšim (slikanice in knjige igrače), najmanj pa poeziji in dramatiki. V medsebojnem prevajanju manjka premišljen kulturni dialog, ki bi na eni strani omogočal tekoč pretok kakovostnih del za mlade bralce, po drugi strani pa na obeh straneh vzdrževal medsebojno poznavanje najnovejše mladinske literarne scene.