O naših protislovjih bodo več povedale besede drugih

Tibor Mihelič Syed, direktor Slovenskega mladinskega gledališča, Goran Injac, njegov umetniški vodja ter snovalci prihodnjih projektov so na včerajšnji tiskovni konferenci predstavili program 67. sezone. Z Drugačno, kot so jo poimenovali, jih po besedah direktorja gledališča zanimajo predvsem »subjektivno dojemanje protislovij, pa tudi vseh puhlic o drugosti in drugačnem«.

»Drugačna sezona bo zato namenjena tudi vsem tistim dnem, ko ne bomo več zmožni prenašati podobe o samem sebi. Ko bi to 'preslikavo' raje videli na odru. Verjamem, da takšno premeščanje perspektiv in različni vpogledi povečujejo občutljivost za podrobnosti in občutljivost na splošno in da je to predpogoj, ki mora biti izpolnjen, kadar si res želimo videti drugačnost in drugost,« je ob tem zapisal Tibor Mihelič Syed in se vprašal: »Kaj pa je gledališče, če ne iskanje sopotnikov v prostoru druženja?«

Kot je poudaril Goran Injac, si je sezono zamislil kot kolaž različnih zgodb o drugih, »kot besede tistih, ki jim v naši družbi ni dovoljeno govoriti naglas, tistih, ki so vseskozi potisnjeni na družbeni rob.« Drugačna sezona bi morala glas dati njim, njen namen pa je tudi o znanih stvareh spregovoriti drugače. Zato je ta sezona nenormativna in je »sezona širine, v kateri so dobrodošli vsi tuji, ne le tisti naši in znano drugačni«. Z besedami tistih, ki jim v naši družbi ni dovoljeno, da bi govorili naglas, so zapisali v SMG, pa bodo v resnici več povedali o naših lastnih večnih protislovjih.

67. sezona SMG bo kolaž različnih zgodb o drugih, tistih, ki so vseskozi potisnjeni na družbeni rob. FOTO: Jure Eržen

Skupno devet premier

Že konec septembra bodo na festivalu Bitef v Beogradu uprizorili premiero avtorskega projekta Krize v režiji Žige Divjaka, ki je nastal v koprodukciji Nove pošte (Mladinsko in Maska), Bitefa (Beograd) in Zadruge Domino (Zagreb). Je del evropskega projekta ACT: Art, Climate, Transition, ki se ukvarja s povezovanjem umetnosti in aktivizma z ekologijo in pravičnim prehodom. Posebna pozornost v predstavi bo, tako kot v Vročini, namenjena okoljski krizi, poleg tega pa še drugim krizam, ki vplivajo na naša življenja. »Kriza je izredni čas, čas, ko na videz nemogoče ideje postanejo mogoče,« lahko preberemo v opisu projekta, ki se posveča tudi razmisleku o človekovi zmožnosti za sodelovanje in potrebi, da v svetu znova prepoznamo enakovrednega partnerja.

Ocenjujemo: Vročina/režija Žiga Divjak/Slovensko mladinsko gledališče

Prvo premiero na domačem odru načrtujejo za začetek oktobra, in sicer »z ironijo podčrtano mojstrsko dekonstrukcijo romantične ljubezni« Ljubimki Elfriede Jelinek. Režiserka predstave je Nina Ramšak Marković. V njej se bo osredotočila na romantično ljubezen »kot enega ključnih pogojev za reprodukcijo sveta, v katerem živimo« ter na nasilje, tako telesno kot strukturno.

Decembra bo v režiji Vita Tauferja premiera uprizoritve 5fantkov.si po besedilu Simone Semenič, ki med drugim načenja vprašanje (konstrukcije) spola. Njena posebnost oziroma drugačnost je v tem, da bo vloge dečkov, starih med deset in enajst let, ki jih je avtorica namenila petim igralkam, odigralo pet igralcev v zrelih letih. Da bi katera od uprizoritev prekršila njen napotek, je bila tudi želja Simone Semenič.

Kakšne drugačne rešitve nam lahko ponudijo levi, desni ali »skrajna sredina« in kdaj bomo res lahko zadihali novo normalnost? Januarja prihodnje leto bo Sebastijan Horvat na oder postavil Strah in bedo Tretjega rajha po predlogi Bertolta Brechta. Premiera bo v dvorani Katedrala v Kinu Šiška.

Marca sledi Poslednji kanček fikcije v režiji Švicarja Borisa Nikitina, ki se bo ukvarjal s cerkveno dogmo, vprašanji, kaj je vera, kaj prepričanje in kaj resničnost; zadnja premiera, ki bo v aprilu, Ljudje, kraji in stvari (Duncan Macmillan; režija Matjaž Pograjc) pa bo govorila o ljudeh, ki lahko z drugimi shajajo le, če so pod vplivom opojnih substanc – čeprav jih ti drugi ravno zaradi njih obsojajo.

V okviru Nove pošte, ki jo že šest sezon soustvarjajo z Masko Ljubljana, se bosta poleg omenjenega Žige Divjaka predstavila še režiserka mlajše generacije Tjaša Črnigoj s Spolno vzgojo II in hrvaški dramaturg Sergej Pristaš /CO₂ z Nedoločljivim vprašanjem. Boštjan Narat bo pripravil drugi cikel gledaliških esejev Takorekoč. Gledalcem bodo predstavili tudi Parkur o Karlu Mayu, raziskovalni projekt Enis Maci in Mazluma Nergiza, ki je rezultat mednarodne rezidence v sodelovanju z Goethe-Institutom Slovenija.

Upore morajo spodbujati prava vprašanja

Kot so še dodali v SMG, so pred časom abonmajsko ponudbo spremenili v Klub Mladinsko, »ki prinaša vrsto ugodnosti, hkrati pa omogoča kar največjo svobodo pri načrtovanju obiska gledališča«. Od klasičnih abonmajev so ohranili abonma Gledališče ob petih. Ta zajema štiri predstave, ki so na sporedu ob delovnikih ob 17. uri, sledijo pa jim pogovori z ustvarjalci. Abonma, ki je nastal na pobudo Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje, pa je postal še posebej medgeneracijski, saj ga lahko obiskujejo tako upokojenci kot dijaki in študenti.