Ančka Gošnik Godec praznuje 95 let
Ančka Gošnik Godec se uvršča v generacijo slovenskih ilustratorjev, ki je utirala pot tej likovni zvrsti na Slovenskem. Kot je za STA povedala književnica Anja Štefan, že od malih nog občuduje njeno mojstrsko roko in način, kako zna izbrati motiv in ga uresničiti. Meni, da je veliko njenih del preraslo v umetnine.
Kot je poudarila Anja Štefan, si želi, da bi bila Ančka Gošnik Godec za zgled tudi mladim ilustratorjem, »da bi kljub hitrosti tega časa uspeli ohraniti tak odnos do dela, predanost, zavzetost in natančnost, kot ga je gojila mojstrica risbe in - do svojega ustvarjanja - nepopustljivo zahtevna ustvarjalka, ki je z vso skrbnostjo izdelala vsako ilustracijo do konca, vse do zadnjega detajla«.
Ančka Gošnik Godec je akademska slikarka z izjemnim občutkom za slovensko pokrajino in materialno dediščino. Kot je pojasnila pripovedovalka in posredovalka slovenskega pripovednega izročila Anja Štefan, ji je Kristina Brenkova nekoč dejala, da ima Ančka Gošnik Godec »v svojih genih nekaj, kar se popolnoma zloži s pripovednim izročilom«.
Tako »nas s svojim načinom ilustriranja potegne v nekoč nekje, v davnino, obenem pa nas upodobljeni liki in prostori nagovorijo tudi v sedanjem trenutku«, je še menila letošnja prejemnica nagrade Prešernovega sklada.
V Celju rojena Ančka Gošnik je diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je opravila tudi podiplomski študij grafike pri Božidarju Jakcu. Študijsko se je izpopolnjevala tudi v Parizu.
Ilustriranja se je resneje lotila na akademiji. Prve risbe je ustvarjala za uganke, ki so bile objavljene v reviji Pionir. Prve knjižne objave njenih ilustracij so bile v 50. letih, to so bile taborniške knjige. Mož Rupko Godec, ki je bil tako kot ona skavt, je napisal prvo knjigo o vozlih, ona pa jih je narisala. Prva velika slikanica, ki jo je naslikala, je bila knjiga Vile avtorja Charlesa Perraulta.
Pozneje se je podpisala pod več kot 100 slikanic in otroških knjig, ter z deli, kot so Slovenske ljudske pravljice, rezijanske ljudske pravljice Tri botre lisičice, Babica pripoveduje, Mamka Bršljanka, Lučka Regrat, Zelišča male čarovnice in Muca Copatarica, številnim zaznamovala otroštvo in mladost.
V svoji dolgi karieri ni ilustrirala samo slikanic; vrsto let je sodelovala z revijami Ciciban, Cicido, Pionirski list oz. Pil, Kurirček, Pionir in Tabor. Risala je tudi križanke in uganke ter sodelovala s Televizijo Slovenija pri animiranih slikanicah.
Za svoje delo je bila večkrat nagrajena. Mladinska knjiga ji je podelila tri Levstikove nagrade, leta 1997 je prejela nagrado za življenjsko delo Hinko Smrekar. V Beogradu so ji leta 1961 dodelili nagrado mlado pokolenje, kjer so jo večkrat ovenčali tudi z zlatim peresom, leta 1965 je prejela nagrado knjižnega sejma v Beogradu in nagrado na razstavi najlepših knjig v Leipzigu. Leta 1975 in 1980 so ji v Ljubljani dodelili plaketo zlata slikanica, v letu 2000 pa je bila uvrščena na častno listo IBBY.
Pri Mladinski knjigi so ob njeni 90-letnici izdali knjigo pravljic Zlata skledica z njenimi podobami ter ob 60-letnici Muce Copatarice poskrbeli ponatis slikanice. Nekdanji likovni urednik urednik Pavle Učakar je tedaj dejal, da je ilustratorkin najzvestejši učenec. Kot je poudaril, se je v svojem poslu, ki ga je opravljal več kot 30 let, največ naučil prav od Ančke Gošnik Godec in ilustratork, kot so Marlenka Stupica, Marjanca Jemec Božič in Jelka Reichman. »Ko sem prišel na založbo kot mlad urednik, sem mislil, da bo treba zrahljati tradicijo, a so me kmalu naučile, da nimam pojma,« je pojasnil.
