Kulturni praznik: Moč povezovalnosti, ki jo daje umetnost

Podelitev Prešernovih nagrad bo v znamenju misli Pina Mlakarja, ki slavi veličino umetnosti in njen princip lepega.

Objavljeno
07. februar 2018 12.34
Igor Bratož
Igor Bratož

Na predvečer slovenskega kulturnega praznika upravni odbor Prešernovega sklada po tradiciji, ki traja od leta 1947, podeli najvišja državna priznanja za dosežke v umetnosti. Letošnja lavreata za življenjski opus sta pesnik, dramatik in prevajalec Boris A. Novak ter baletni solist, koreograf in režiser Janez Mejač.

Med ostalimi odličniki, šestimi dobitniki nagrad Prešernovega sklada, so snemalec Marko Brdar, igralec Matej Puc, dramatičarka Simona Semenič, koreografinja Valentina Turcu, fotograf Boris Gaberščik in intermedijska umetnica Maja Smrekar.

Režiserja državne proslave in slovesne podelitve nagrad nocoj v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma sta po odločitvi Prešernovega sklada, ki ga vodi Vinko Möderndorfer, lanska nagrajenca Prešernovega sklada, plesalca in koreografa Rosana Hribar in Gregor Luštek, njuna Glosa v ospredje postavlja motiv povezovanja.

 


Kulturni praznik spremljajo protesti nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev v kulturi in umetnosti. Društvo Asociacija je podpornikom predlagalo e-protest, ko na družbenih omrežjih in spletnih straneh objavljajo podobo z napisom Kultura ne zažira, kultura bogati!, v protest proti stanju v kulturi pa so predstavniki društva predlagali, da se obiskovalci državne proslave oblečejo v črna, rdeča ali črno-rdeča oblačila.

Letošnjo proslavo ob kulturnem prazniku podpisujeta lanska nagrajenca Prešernovega sklada, plesalca in koreografa Rosana Hribar in Gregor Luštek, koncipirala sta jo v duhu velikega slovenskega baletnika Pina Mlakarja.

Mlakar se je nekoč vprašal: »Zakaj ne moremo vsega povedati z besedo?« Skladno z njegovo ugotovitvijo, da je doumel, »kaj je vrednost enostavnosti, kaj preprostost in veličina umetnosti in njen princip lepega«, sta avtorja napletla mozaik umetniških govoric – od nastopajočih do nagrajencev –, v katerem postavljata v ospredje motiv povezovanja.

V ta namen, pravi napoved prireditve, ki jo bosta neposredno prenašala nacionalni radio in televizija, se bodo na odru Gallusove dvorane predstavili raznovrstni glasbeno-plesni prepleti, ki želijo opozoriti na širino slovenskega kulturnega dogajanja in počastiti ustvarjalce, ki dan za dnem, ne glede na razmere, v katerih živijo in delujejo, prispevajo, da je slovenska kultura to, kar je.