Muzej + moda + mladi

S projektom Mesec mode v muzeju Pokrajinski muzej Maribor prek oblačilne kulture povezuje preteklost in sedanjost ter nagovarja predvsem mlade.
Fotografija: Modne revije mladih oblikovalcev so nepogrešljiv del Meseca mode v muzeju. FOTO: Marko Pigac
Odpri galerijo
Modne revije mladih oblikovalcev so nepogrešljiv del Meseca mode v muzeju. FOTO: Marko Pigac

V Pokrajinskem muzeju Maribor­ je edinstvena zbirka oblačilne­ kulture pri nas, ki obsega kar 10.000 predmetov od 17. do 21. stoletja. Njeni začetki segajo v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja, zanjo pa že več kot deset let skrbi kustodinja Maja Hren Brvar, tudi idejna vodja Meseca mode v muzeju, ki bo tokrat potekal od 18. do 30. maja na temo Modna ilustracija.

Pro­jekt Mesec mode v muzeju s sodobnim pristopom oživlja in popularizira dediščino, obenem pa promovira slovensko modo, oblikovalce in trajnost. S projektom na fe­nomen mode opozarjajo kot na ne­nehno spreminjanje, predvsem pa vračanje v sveži, sodobni ­preobleki.

image_alt
Preplet dediščine in ustvarjalnosti

(D)oživljanje kulturne dediščine

»S pomočjo muzejskih predmetov predstavljamo vzporednice med preteklostjo in sedanjostjo, ki so hkrati navdih za poustvarjanje ali ustvarjanje izdelkov sodobnih oblikovalcev. Na modnih druženjih si želimo aktualizirati modo in jo z različnimi vsebinami prikazati kot pomemben del vizualne umetnosti znotraj kulturne zgodovine,« je povedala Maja Hren Brvar. Prepričana je, da s sobivanjem dediščine in sodobnosti lahko približajo zgodovino tudi najbolj kritičnemu občinstvu, zlasti mladim. Med njimi namreč prevladuje prepričanje, da ima dediščina opraviti s »starimi, sicer osupljivimi, a zaprašenimi in pogosto nedelujočimi strukturami«.

Predstavljanje dediščine je tako zahtevnejše kot nekoč, je poudarila Maja Hren Brvar. Občinstvo je treba animirati, z njim aktivno sodelovati in biti v dialogu. »Obiskovalci takšno pristno sodelovanje začutijo, svojevrstno svežino muzejskega ambienta pa prinese predvsem mlajše občinstvo, ki spremlja modne trende ter se ob posamez­nih dogodkih in razstavah napoji z novim znanjem iz preteklosti, ki ga vkomponira v svoje življenje. Takrat je cilj dosežen. Da oblačilna kultura zaživi na globlji način, ki se dotakne posameznikove identitete, osebnega stila, notranjega sveta in spodbudi željo po kreativnosti. Da se oblačilna kultura razume povsem drugače. Navsezadnje je to naša druga koža.«

image_alt
Preseganje lokalnega, vez z evropskim

Vezi so spletli tudi z izobraževalnimi institucijami, ki pri nas mlade – z njimi so v stiku tudi prek družbenih omrežij – izobražujejo na področju tekstila in oblikovanja. »Z dijaki, študenti, profesorji in drugimi oblikovalci sodelujemo še pri praktičnih usposabljanjih v muzeju, strokovnih vodstvih, ogledih tekstilnega depoja in drugih oblikah sodelovanja tudi med šolskim in študijskim letom. Z njimi smo v navezi vse šolsko leto, pomagamo si, podpiramo se, navdihujemo, prepletamo znanja iz preteklosti s sodobnimi znanji in na ta način tkemo vezi ter oživljamo in promoviramo dediščino – živo, oživljeno, doživeto kulturno dediščino.«

Mesec mode v muzeju vsakič izpostavi drugo vsebino, vezano na oblačila, oblačilni videz, materiale, uporabnost oblačil, pri čemer izhaja iz bogate zbirke, ki poleg modnih oblačil od 17. do 21. stoletja zajema še uniforme, liturgična oblačila in tekstil drugih namembnosti. Vsako leto se v okviru projekta z veliko modno revijo predstavijo priznani slovenski modni oblikovalci, na ogled se postavi občasna razstava, potekajo modni pogovori in predavanja, zadnjo besedo pa imajo mladi, dijaki in študentje, ki na dveh modnih revijah predstavijo svoje videnje oblačil na razpisano temo. Letošnji izziv je modna ilustracija kot komunikacija med oblikovalcem in ilustratorjem. Modna ilustracija je po vzponu fotografije doživela zaton, zdaj pa se, digitalno podprta, spet vrača.

Preberite še:

Komentarji: