Na 16. arhitekturem bienalu v Benetkah zmaga Švicarjem
Zlatega leva za najboljšo predstavitev na razstavi Prostor svobode je prejel Portugalec Eduardo Souto de Moura.
Odpri galerijo
Zmagovalni švicarski paviljon Svizzera 240 - House Tour. FOTO: © Alessandro Bosshard, Li Tavor, Matthew Van Der Ploeg, Ani Vihervaara
V Benetkah so v soboto ob odprtju 16. mednarodnega arhitekturnega bienala podelili nagrade mednarodne žirije in nagrado za življenjsko delo. Slednjo je prejel britanski arhitekt, zgodovinar, kritik in predavatelj Kenneth Frampton, zlatega leva za najboljšo nacionalno predstavitev je žirija namenila Švici.
Švica se v Vrtovih predstavlja s projektom Svizzera 240 - House Tour. V projektu sodelujejo Alessandro Bosshard, Li Tavor, Matthew van der Ploeg in Ani Vihervaara. Žirija je Švici zlatega leva namenila za »očarljivo arhitekturno instalacijo«, ki se na prijeten način loteva tematike razmerij med notranjo opremo v domačem okolju.
Zlatega leva za najboljšo predstavitev na razstavi Prostor svobode je prejel Eduardo Souto de Moura s Portugalske za »natančno združitev dveh zračnih fotografij, ki razkrivata bistven odnos med arhitekturo, časom in prostorom,« piše v utemeljitvi. Srebrnega leva za obetavnega mladega arhitekta na razstavi Prostor svobode pa so prejeli Jan de Vylder, Inge Vinck in Jo Taillieu iz belgijskega Genta.
Mednarodno žirijo so sestavljali Sofia von Ellrichshausen iz Argentine (predsednica), Frank Barkow iz ZDA, Kate Goodwin iz Avstralije, Patricia Patkau iz Kanade in Pier Paolo Tamburelli iz Italije.
Nagrado za življenjsko delo je na predlog kustosinj letošnjega bienala Yvonne Farrell in Shelley McNamaraf prejel Kenneth Frampton. Frampton se je šolal v Londonu. Deloval je kot arhitekt in kritik ter predaval na številnih vodilnih institucijah na področju arhitekture, med drugim na Kraljevem kolidžu umetnosti v Londonu, Berlage institutu v Amsterdamu in na Akademiji za arhitekturo v Mendrisiu v Švici. Vplival je na več generacij študentov in arhitektov. Ena njegovih najbolj znanih knjig je Modern Architecture: A Critical History, piše na spletni strani beneškega bienala.
Kustosinji bienala sta ga opisali kot »glas resnice v promociji ključnih vrednot arhitekture in njene vloge v družbi«. Izpostavili sta še njegovo humanistično filozofijo v povezavi z arhitekturo, ki je vtkana tudi v njegovo pisanje.
Švica se v Vrtovih predstavlja s projektom Svizzera 240 - House Tour. V projektu sodelujejo Alessandro Bosshard, Li Tavor, Matthew van der Ploeg in Ani Vihervaara. Žirija je Švici zlatega leva namenila za »očarljivo arhitekturno instalacijo«, ki se na prijeten način loteva tematike razmerij med notranjo opremo v domačem okolju.
Zlatega leva za najboljšo predstavitev na razstavi Prostor svobode je prejel Eduardo Souto de Moura s Portugalske za »natančno združitev dveh zračnih fotografij, ki razkrivata bistven odnos med arhitekturo, časom in prostorom,« piše v utemeljitvi. Srebrnega leva za obetavnega mladega arhitekta na razstavi Prostor svobode pa so prejeli Jan de Vylder, Inge Vinck in Jo Taillieu iz belgijskega Genta.
Zlati lev za življenjsko delo Britancu Kennethu Framptonu
Mednarodno žirijo so sestavljali Sofia von Ellrichshausen iz Argentine (predsednica), Frank Barkow iz ZDA, Kate Goodwin iz Avstralije, Patricia Patkau iz Kanade in Pier Paolo Tamburelli iz Italije.
Nagrado za življenjsko delo je na predlog kustosinj letošnjega bienala Yvonne Farrell in Shelley McNamaraf prejel Kenneth Frampton. Frampton se je šolal v Londonu. Deloval je kot arhitekt in kritik ter predaval na številnih vodilnih institucijah na področju arhitekture, med drugim na Kraljevem kolidžu umetnosti v Londonu, Berlage institutu v Amsterdamu in na Akademiji za arhitekturo v Mendrisiu v Švici. Vplival je na več generacij študentov in arhitektov. Ena njegovih najbolj znanih knjig je Modern Architecture: A Critical History, piše na spletni strani beneškega bienala.
Kustosinji bienala sta ga opisali kot »glas resnice v promociji ključnih vrednot arhitekture in njene vloge v družbi«. Izpostavili sta še njegovo humanistično filozofijo v povezavi z arhitekturo, ki je vtkana tudi v njegovo pisanje.
Slovenski paviljon
Slovenija v nacionalnem paviljonu razstavlja projekt Živeti z vodo, ki ga je na pobudo Muzeja za arhitekturo in oblikovanje pripravila mednarodna skupina 13 strokovnjakov različnih strok. Pri tem so se spraševali, kakšne intervencije v prostor bodo v prihodnosti potrebne v povezavi z vodo in kakšne morebitne projekte to prinaša.
Iz strinjanja, da bi bilo vodo v prostoru potrebno premisliti na novo, so zasnovali vodni paviljon po vzoru Plečnikovega nezgrajenega parlamenta, ki ga spremljajo modeli odnosov med silami v naravi in istoimenska publikacija.
Slovenija v nacionalnem paviljonu razstavlja projekt Živeti z vodo, ki ga je na pobudo Muzeja za arhitekturo in oblikovanje pripravila mednarodna skupina 13 strokovnjakov različnih strok. Pri tem so se spraševali, kakšne intervencije v prostor bodo v prihodnosti potrebne v povezavi z vodo in kakšne morebitne projekte to prinaša.
Iz strinjanja, da bi bilo vodo v prostoru potrebno premisliti na novo, so zasnovali vodni paviljon po vzoru Plečnikovega nezgrajenega parlamenta, ki ga spremljajo modeli odnosov med silami v naravi in istoimenska publikacija.
