Spremembe delno uspešne, slovenščina bo v napravah, ne pa na zaslonih
V nadaljevanju 18. redne seje državnega zbora so poslanci glasovali tudi o predlogu novele zakona o javni rabi slovenščine. Ministrica za kulturo Asta Vrečko je v nagovoru pred razpravo omenila upanje in željo, da bi bile spremembe zakona učinkovite še v tem mandatu. Predlog je bil sprejet z 72 glasovi, nihče ni bil proti.
Noveliranje zakona o javni rabi slovenščine je bilo nujno, ker prvotna različica iz leta 2004 in dopolnitve iz leta 2010 niso mogle upoštevati varovanja slovenščine tudi v digitalnem okolju. S sedanjimi spremembami, so zapisali predstavniki predlagatelja, ministrstva za kulturo, so na novo opredelili javno rabo jezika za 21. stoletje pri različnih napravah in ponudnikih pretočnih vsebin, da bi tako poskrbeli za ustrezno zaščito in razvoj slovenskega jezika v digitalnem okolju.
Predlog, je v nagovoru omenila ministrica za kulturo Asta Vrečko, sledi tudi evropski zakonodaji in je usklajen z direktivami Evropske unije. Dodala je: »Vsakdo, čigar materni jezik je slovenščina, si zasluži in ima pravico, da uporablja naprave, katerih uporaba je opredeljena kot javna raba slovenščine, v svojem maternem jeziku. In verjamem, da bo zakon to tudi prinesel. Želim si in upam, glede na predhodne določbe v zakonodaji, da bi še v tem mandatu naprave lahko spregovorile slovensko.«
Nova opredelitev javne rabe jezika naj bi poskrbela za ustrezno zaščito in razvoj slovenskega jezika v digitalnem okolju.
Pretočna vsebina ne bo zagotovljena tudi v slovenščini
Novela zakona s spremenjenimi sedmimi členi predvideva, da bo raba slovenščine omogočena tudi v najsodobnejših elektronskih napravah (na primer tudi v izdelkih družbe Apple, ki se prodajajo na slovenskem trgu), vendar z novelo ne bo razrešen problem podnaslavljanja vsebin pri pretočnih servisih, kakršna sta Netflix in Disney, ker zanje velja načelo države izvora in s tem njihova zakonodaja.
Na seznamu elektronskih naprav, ki bodo morale po prehodnem obdobju imeti omogočeno izbiro slovenščine in uporabo slovenskega črkopisa na način, da je funkcionalnost naprave enakovredna funkcionalnosti naprave v drugih jezikih, katerih izbiro naprava omogoča, so osebni računalniki, tablice, mobilni telefoni, pametni televizorji, povezani avtomobili in set-top boxi (vmesniki za dostop do IPTV).
Tako čez čas lahko nastane paradoks, da bomo film lahko gledali na napravi, ki bo sicer imela slovenske menije, vendar pretočna vsebina ne bo zagotovljena tudi v slovenščini. Za spremembo tega področja bi morali po mnenju svetovalca za medijsko politiko v kabinetu ministrice za kulturo Lenarta J. Kučića lobirati tudi z drugimi manjšimi državami na ravni EU, da bi se evropska direktiva spremenila in bi bila jezikovna raznolikost bolj zaščitena.
Jasno določene pristojnosti inšpekcij
V sprejeti noveli so med sedmimi prenovljenimi členi tudi členi o inšpekcijskem nadzoru in določene kazenske določbe, pri katerih so bile v preteklosti različne nejasnosti. Zdaj so jasno določene pristojnosti posameznih inšpekcij, ki opravljajo inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega zakona, določeni so tudi posebni inšpekcijski ukrepi in globe.
Vrečko: Novi avtomobili in Applove naprave bodo kmalu spregovorile slovensko
»Sprememba Zakona o javni rabi slovenščine je prva večja zakonodajna sprememba na tem področju po več kot dvajsetih letih. Številne storitve digitalne družbe so se preselile v digitalno okolje, prebivalci in prebivalke Slovenije pa do njih dostopajo prek različnih komunikacijskih naprav, ki slovenščine še vedno ne podpirajo ali je ne podpirajo v celoti. Sprejeti zakon bo pripomogel k enakovredni zastopanosti slovenščine v digitalnem okolju. To pomeni, da bodo tudi novi avtomobili in naprave podjetja Apple kmalu spregovorile slovensko.« Asta Vrečko, ministrica za kulturo
