Tiskane izdaje
Priprave na 56. izdajo Beneškega bienala, ki ga bodo letos po predotovoritvenih vernisažih javnosti odprli že 9. maja, kar bo mesec pred ustaljenim junijskim terminom, prihajajo v zaključno etapo.
Tako sta danes opoldne na sedežu bienala v beneški palači Ca' Giustinian k mizi sedla njegov predsednik Paolo Baratta in aktualni umetniški direktor Okwui Enwezor iz Nigerije ter na tiskovni konferenci predstavila, do kod so prišle priprave, pri čemer je bilo seveda govora predvsem o prihajajoči selektorski razstavi na letošnjo krovno temo Vse prihodnosti sveta (All the World's Futures). Poglejmo nekaj napovedanih številk.
Osrednja razstava bo obiskovalce na okoli 3000 kvadratnih metrih v Giardinih in še 8000 v Arsenalu soočila z okoli 400 deli, od tega s 159 ustvarjenimi namenoma za to priložnost. Dobra tretjina vsega bo torej predstavljena premierno. Enwezor je na razstavo sicer povabil 136 umetnikov iz 53 držav, med njimi 88 svežih imen, ki jih občinstvo bienala še ni imelo možnosti spoznati.
Slovenskih avtorjev znova ni med njimi; Beneški bienale bo iz Slovenije tudi tokrat ponudil le tisto, kar bomo nanj poslali sami. Kot je znano že od konca minulega leta, bo letošnji zastopnik Slovenije Jaša, slovenski paviljon pa bo prvič v dosedanji zgodovini likovnih bienal dostopen v Arzenalu. Komisarka projekta z naslovom Zaklop/Nasilna nuja za utelešeno prisotnost upanja bo Simona Vidmar, kustosinja pa Aurora Fonda.
Posredno bo tukajšnje okolje na osrednji razstavi zastopano preko newyorške založniške platforme E-Flux Journal (z njo sodeluje več tukajšnjih avtorjev), sicer pa so s področja nekdanje skupne države Enwezorja prepričali David Maljković in Ivana Müller iz Hrvaške ter Maja Bajević iz Bosne in Hercegovine.
Političen bienale?
Znamenitih imen tudi tokrat ne bo manjkalo. V Enwezorjevem izboru bodo zastopani Georg Baselitz, Eduardo Basualdo, Christian Boltanski, Marlene Dumas, Harun Farocki, Andreas Gursky, Steeve McQueen, Bruce Nauman, Rirkrit Tiravanija in seveda mnogi drugi. Selektor je niz del vpletenih predstavil, veliko konkretnejših podatkov o konceptu razstave od tistih, ki so že znani in smo o njih že pisali, pa ni podal.
Spomnil je, da bo razstava pod omenjeno krovno temo Vse prihodnosti sveta postregla s strukturo treh satelitskih projektov, ki jih je sam poimenoval Filtri. Prvi bo Vitalnost: o epskem trajanju, drugi bo Vrt nereda, tretji pa bo pod naslovom Kapital: branje v živo usmerjen v obravnavanje te klasike Karla Marxa.
Mimogrede, ta segment bienala bo prinesel maratonska branja Kapitala v živo vseh sedem mesecev odprtosti, in sicer v najreprezentančnejšem prostoru razstave, tako da se mu skoraj ne bo mogoče izogniti. V Areni.
Izrazito političen bienale? Ne nujno. Ko je po izteku predstavitve, ki so jo prenašali preko spleta, mikrofon pripadel novinarjem, se je prvo vprašanje selektorju – postavila ga je novinarka tržaškega Piccola – glasilo, ali bo tokratna izdaja prinesla poziv umetnikom, naj se vrnejo k političnim temam. Enwezor je odgovoril dokaj pitijsko. Daljši odgovor, ki ga ni lahko obnoviti, je zaključil s preprostim: »Ne vem, če bo ta bienale bolj političen od prejšnjih.«
Nacionalne selekcije? Število paviljonov v Giardinih in Arzenalu bo tokrat izenačeno – po 29 v vsakem –, ostale države – skupno je napovedanih 89 selekcij – pa bodo znova gostovale drugod po lagunskem mestu. V tem sicer tokrat napovedujejo še 44 vzporednih obbienalnih projektov.
