Tudi Ljubljana ima zvezdni opazovalnik

Po naročilu kitajskega cesarja ga je izdelal Ferdinand Avguštin Hallerstein, jezuit, astronom, matematik, kartograf in diplomat.
Fotografija: Hallersteinov zvezdni opazovalnik so postavili na izteku Grubarjevega nabrežja v Ljubljani. FOTO: Matej Družnik/Delo
Odpri galerijo
Hallersteinov zvezdni opazovalnik so postavili na izteku Grubarjevega nabrežja v Ljubljani. FOTO: Matej Družnik/Delo

Na izteku Grudnovega nabrežja ob Šentjakobskem mostu v središču prestolnice so na dopoldanski slovesnosti odkrili natančno repliko Hallersteinovega zvezdnega opazovalnika. Gre za darilo kitajskega veleposlaništva v Ljubljani kot spodbuda za nadaljevanje kulturnih stikov med Slovenijo in Kitajsko. Bronasti opazovalnik je visok 3,3 metra in težak več kot štiri tone.

Replika zvezdnega opazovalnika je posvečena slovenskemu astronomu in diplomatu, baronu Ferdinandu Avguštinu Hallersteinu, ki je med bivanjem na Kitajskem zasnoval znameniti pekinški zvezdni opazovalnik. Ljubljanska občina ga je nameravala postaviti že prej, vendar je izdelavo spomenika preprečila epidemija covida. Pobudo za postavitev obeležja Hallersteinu v Ljubljani je dalo več ustanov in posameznikov, poleti leta 2018 pa je občinska komisija za postavitev spomenikov in obeležij sklenila, da se ga postavi na ljubljanskih Prulah.

Kdo je bil Hallerstein - Liu Songling

Ferdinand Augustin Haller von Hallerstein, s kitajskim imenom Liu Songling, je bil rojen v Ljubljani in je izhajal iz plemiške družine, ki je posedovala dvorec v Mengšu. Po končanem študiju je vstopil v jezuitski red. Na Kitajsko je odpotoval leta 1735 in po dveh letih prispel v Peking. 

Že takrat je Hallerstein slovel kot dober matematik, zato je takoj nastopil službo kot namestnik predstojnika Cesarskega astronomskega urada. Leta 1746 je prevzel mesto predstojnika Cesarskega astronomskega urada, ki ga je zadržal vse do smrti oktobra leta 1774.

V svojem bogatem znanstvenem delu je vzpostavil sodelovanje z akademijami znanosti v Parizu, Sankt Peterburgu in Londonu ter s tem dobro znanstveno korespondenco med tedanjo Evropo in Kitajsko. Poleg astronomskih opazovanj, korekcije kitajskega koledarja in izdelave zvezdnega opazovalnika je njegovo znanstveno delo obsegalo tudi izdelavo geografskih kart, izračun zemeljske dolžine Pekinga, odkritje kometa, poskuse z induktivno elektriko in vakuumsko tehniko, proučevanje avtohtonih kitajskih rastlin in živali ter prvi izračun števila kitajskega prebivalstva.

Komentarji: