Gradnja na območju drevesnice
Direktor direkcije za vode pravi, da lahko delajo tudi brez gradbenega dovoljenja, da pa ga pridobivajo. Krajani opozarjajo, da nasipa ni v prostorskih načrtih.
Odpri galerijo
Direkcija za vode na območju nekdanje drevesnice izvaja protipoplavne ukrepe, gradbenega dovoljenja še nimajo. FOTO: Špela Kuralt/Delo
Celje – Krajane celjske Špice naj bi zaščitili nadomestni protipoplavni ukrepi, ker država ni zgradila suhega zadrževalnika Levec, ki ga še najmanj pet let ne bo, pravi direktor direkcije za vode Roman Kramer. Namesto tega bodo postavili 736 metrov dolg nasip, 767 metrov dolg koridor za odvod visokih vod in odstranili dobrih 400 metrov nasipa ob Savinji. Krajani Medloga, ki bodo ostali na drugi strani nasipa, opozarjajo, da direkcija del ne izvaja skladno z zakonodajo. Kramer to zanika in pravi, da gradbeno dovoljenje pridobivajo.
Po očitkih, da krajanom nikoli niso predstavili, kaj bodo v Medlogu sploh delali, je Roman Kramer štirim krajanom razgrnil projekt. Ena izmed krajank, njeno ime hranimo v uredništvu, se sestanka ni želela udeležiti: »Če že prej, preden so stroji prišli na ta teren, niso imeli časa za nas, potem tudi zdaj ni smiselno. Saj že delajo. Podatkov, ki bi odgovarjali na vprašanja, pa tako ali tako nihče nima. Kako lahko zagotavljajo, kako se bo voda obnašala? Imajo zgolj neko študijo in na podlagi tega vse to delajo. Tega tudi ni v zazidalnem načrtu, torej ni v skladu s prostorskimi akti, ki se za to območje niso spremenili že 30 let. Tudi če nas imajo za drugorazredne, da bodo torej rešili Špico, nas, ki smo na drugi strani nasipa, pa pustili, da to naredimo v skladu z veljavno zakonodajo.«
Kramer pravi, da nič ne delajo narobe. »Vse je v prostorskih aktih oziroma piše, da se vsepovsod lahko izvajajo protipoplavni ukrepi. Delamo na podlagi poplavne ogroženosti, ki za Špico gotovo obstaja. To nam tudi omogoča, da smo lahko začeli pripravljalna dela – čistimo območje, rastlinjake smo podrli, medtem pa pridobivamo gradbeno dovoljenje. Ničesar ne bomo delali na črno. Vse je v skladu z zakonodajo.« Ali so ti ukrepi res del občinskih prostorskih aktov, nam včeraj na občini niso odgovorili.
Ukrepi na širšem območju nekdanje drevesnice propadlega Vrtnarstva Celje bodo začasni, torej bi nasip, ko bo končno zgrajen suhi zadrževalnik Levec, lahko odstranili. Za suhi zadrževalnik morajo sprejeti državni prostorski načrt, ker bo vključeval območje dveh občin. Prav to je vzrok, zakaj niso začasnega nasipa umestili višje, kjer bi zaščitil tudi krajane in podjetja, ki zdaj ostajajo nezaščiteni, razlaga Kramer in dodaja, da izračuni zagotavljajo, da se situacija za nikogar ne bo poslabšala.
Kramer, član Celjske županove liste, je zanikal, da direkcija tako hiti zaradi vila blokov, ki jih v Medlogu gradi družba Klima, v kateri dela Stanko Božičnik, prijatelj župana Bojana Šrota. »Vem, Božičnika na videz poznam, to je pa tudi vse. Za dva objekta pa tako ali tako že ima gradbeno dovoljenje.« Pogoj, da bo Klima lahko postavila še štiri vila bloke, je prav nasip.
Območje namerava občina urediti, tudi s pešpotmi, je povedal Kramer. Sam se je zavzel, da so pri umeščanju nasipa upoštevali tudi pomembnejša drevesa in jih ohranili. Z njim je bila na terenu Irena Ašič, ki si prizadeva, da bi na tem območju uredili drevesni park: »Bila je res dobra izkušnja, saj smo rešili precej dreves. Se pa želimo z direkcijo dogovoriti še glede koridorja, ki je predviden na večjem delu drevesnega parka. S poglabljanjem tega območja bi namreč večino parka izgubili.«
Po očitkih, da krajanom nikoli niso predstavili, kaj bodo v Medlogu sploh delali, je Roman Kramer štirim krajanom razgrnil projekt. Ena izmed krajank, njeno ime hranimo v uredništvu, se sestanka ni želela udeležiti: »Če že prej, preden so stroji prišli na ta teren, niso imeli časa za nas, potem tudi zdaj ni smiselno. Saj že delajo. Podatkov, ki bi odgovarjali na vprašanja, pa tako ali tako nihče nima. Kako lahko zagotavljajo, kako se bo voda obnašala? Imajo zgolj neko študijo in na podlagi tega vse to delajo. Tega tudi ni v zazidalnem načrtu, torej ni v skladu s prostorskimi akti, ki se za to območje niso spremenili že 30 let. Tudi če nas imajo za drugorazredne, da bodo torej rešili Špico, nas, ki smo na drugi strani nasipa, pa pustili, da to naredimo v skladu z veljavno zakonodajo.«
Kramer pravi, da nič ne delajo narobe. »Vse je v prostorskih aktih oziroma piše, da se vsepovsod lahko izvajajo protipoplavni ukrepi. Delamo na podlagi poplavne ogroženosti, ki za Špico gotovo obstaja. To nam tudi omogoča, da smo lahko začeli pripravljalna dela – čistimo območje, rastlinjake smo podrli, medtem pa pridobivamo gradbeno dovoljenje. Ničesar ne bomo delali na črno. Vse je v skladu z zakonodajo.« Ali so ti ukrepi res del občinskih prostorskih aktov, nam včeraj na občini niso odgovorili.
Del rastlinjakov so ohranili. FOTO: Špela Kuralt/Delo
Hitenje
Ukrepi na širšem območju nekdanje drevesnice propadlega Vrtnarstva Celje bodo začasni, torej bi nasip, ko bo končno zgrajen suhi zadrževalnik Levec, lahko odstranili. Za suhi zadrževalnik morajo sprejeti državni prostorski načrt, ker bo vključeval območje dveh občin. Prav to je vzrok, zakaj niso začasnega nasipa umestili višje, kjer bi zaščitil tudi krajane in podjetja, ki zdaj ostajajo nezaščiteni, razlaga Kramer in dodaja, da izračuni zagotavljajo, da se situacija za nikogar ne bo poslabšala.
Kramer, član Celjske županove liste, je zanikal, da direkcija tako hiti zaradi vila blokov, ki jih v Medlogu gradi družba Klima, v kateri dela Stanko Božičnik, prijatelj župana Bojana Šrota. »Vem, Božičnika na videz poznam, to je pa tudi vse. Za dva objekta pa tako ali tako že ima gradbeno dovoljenje.« Pogoj, da bo Klima lahko postavila še štiri vila bloke, je prav nasip.
Območje namerava občina urediti, tudi s pešpotmi, je povedal Kramer. Sam se je zavzel, da so pri umeščanju nasipa upoštevali tudi pomembnejša drevesa in jih ohranili. Z njim je bila na terenu Irena Ašič, ki si prizadeva, da bi na tem območju uredili drevesni park: »Bila je res dobra izkušnja, saj smo rešili precej dreves. Se pa želimo z direkcijo dogovoriti še glede koridorja, ki je predviden na večjem delu drevesnega parka. S poglabljanjem tega območja bi namreč večino parka izgubili.«
