Da starejši čim dlje ostanejo samostojni za volanom
Slovenska družba se stara, zato je nujno treba poskrbeti, da se bodo starejši za volanom počutili čim bolj varno. Obenem morajo biti do njih pozorni in strpni tudi drugi udeleženci v prometu.
Za večjo varnost starejših v prometu so pripravili projekt Sožitje. Pri njem sodelujejo Javna agencija RS za varnost prometa, generalna policijska uprava, Dars, Zveza društev upokojencev Slovenije, Rdeči križ Slovenije … To je prvi tako obsežen projekt v Sloveniji, saj združuje številne strokovnjake, ki s predavanji gostujejo po vsej državi. Projekt je trajal že celotno preteklo leto in bo tudi v prihodnje, vsaj do začetka junija.
V različnih krajih po Sloveniji pripravljajo enodnevne dogodke, na katerih starostnike izobražujejo v štirih vsebinskih sklopih: (1) osveževanje znanja prometnih predpisov in pravil, (2) varna vožnja po avtocesti in hitri cesti, (3) svetovanje o zdravstvenih vidikih za udeležbo v prometu in (4) temeljni postopki oživljanja, po dogovoru pa nudijo še svetovalno vožnjo z ocenjevalcem, ki spominja na vozniški izpit.
Na vseh dogodkih sodeluje več strokovnjakov, ki so na voljo za dodatna vprašanja in dileme, s katerimi se starejši srečujejo v vsakodnevnih prometnih situacijah. Udeleženci dobijo še informativno gradivo, odsevne jopiče, odsevne trakove …
Tretjina voznikov starejša od 61 let
Podatki za Slovenijo so precej zgovorni. Kar 28 odstotkov ljudi z vozniškim dovoljenjem je starejših od 61 let. Nominalno jih je 384.028, od tega kar 784 v skupini nad 90 let. Z leti jih bo samo še več, zato pri projektu Sožitje opozarjajo, da moramo poskrbeti, da bodo starejši vozniki čim dlje samostojni. Edini pravi pristop je, da njihovo mobilnost spodbujamo in ne omejujemo.
Prepričan je, da je treba še posebno pozornost nameniti zdravstveni selekciji voznikov starostnikov. »Zavedamo se, da je za starejše ljudi vožnja pomembno sredstvo za vzdrževanje svobode in neodvisnosti. Brez lastnega prevoza je kakovost njihovega življenja gotovo manjša. Vozniško dovoljenje je tako v vsakem pogledu visoko cenjen dokument, pogosto povezan z večjim samospoštovanjem. Zato se zavzemamo za zaščito pravice posameznika, da vozi motorno vozilo, vendar le, če ima za to potrebne sposobnosti.«
Poudarja, da dolga in neomejena pravica do vožnje nalaga starejšim voznikom večjo odgovornost in dolžno samokritičnost pri ocenjevanju lastnih vozniških sposobnosti. Za podaljšanje vozniškega dovoljenja je namreč treba opraviti zdravniški pregled šele pri dopolnjenem osemdesetem letu starosti, za novejše lastnike vozniškega dovoljenja pa je ta meja sedemdeset let.
»Starostnik občuti kot poniževalno trditev, da je počasen in včasih celo negotov. Težko si prizna, da prej občuti utrujenost, da slabše vidi in sliši, da so njegove reakcije počasnejše. Pogosto se ne zaveda, da vozila ne obvlada več. Le majhen odstotek se jih sprijazni s to ugotovitvijo in se samokritično preseli med pešce, ki pa so še vedno lahko polni veselja do življenja.«
Ob trku so starejši bolj ranljivi
Po več statističnih podatkih lahko sklepamo, da imajo starejši za volanom malo prometnih nesreč, toda Marjan Bilban opozarja, da je pri tem treba upoštevati njihovo realno udeležbo v prometu. »V obsežnih študijah širom po svetu so ugotovili, da starejši prevozijo le 50 odstotkov toliko kilometrov ali celo manj kakor mlajši kolegi, poleg tega se izogibajo slabšim voznim razmeram, najnevarnejšim obdobjem dneva ter najbolj obremenjenim in nevarnim prometnicam. Ob upoštevanju vsega tega so izračunali, da imajo vozniki med 55. in 65. letom celo več cestnoprometnih nezgod kot najbolj izpostavljeni vozniki srednje starosti, vozniki nad 65. letom pa več kot katerakoli starostna skupina.«
Značilne napake starejših:
– nenadno in sunkovito menjavanje prometnih pasov,
– nenadno in sunkovito zaviranje in pospeševanje,
– neuporaba smernih kazalcev in njihovo neizklapljanje,
– težave pri vožnji naravnost, sekanje ovinkov,
– izgubljanje na poti, težave pri orientaciji,
– spregledovanje znakov,
– drobni trki med parkiranjem.
Ob vsem tem Bilban opozarja, da moramo upoštevati tudi, da na smrtnost vplivata večja ranljivost starejših ob trku, pa tudi zmanjšana sposobnost okrevanja po težjih poškodbah.
Več koristnih programov
Ravno zato so korak v pravo smer preventivne akcije. Še posebno to velja za Slovenijo, ki nima zgolj vse več starejših voznikov, temveč tudi precej razdrobljeno poseljenost, zato javni prevoz ne seže (vsaj ne redno) v vsako slovensko vas.
Svoj program za starostnike (Senior) ima na Vranskem tudi AMZS. Gre za praktično (obnovitveno) usposabljanje, ki traja pet ur. Inštruktorji predstavijo situacije, ki so najtežji izziv za starejše voznike, posebnosti pri vožnji na avtocestah, v križiščih in krožiščih ter delovanje sodobnih elektronskih varnostnih sistemov.
»Starostniki se ukvarjajo z različnimi športnimi, kulturnimi in rekreacijskimi dejavnostmi. Vse pogosteje se udeležujejo tudi raznovrstnih izobraževanj, obiskujejo sorodnike, prijatelje in znance. Nova generacija starostnikov se prek različnih družbenih praks odmika od stereotipnih predstav o upokojencih, ki živijo v togih ustaljenih okvirih,« Marjan Bilban razlaga, zakaj je dostop do vožnje z avtomobilom tako pomemben za starejše. »V mnogih okoljih, še posebej podeželskih in primestnih, avtomobil zato ni zgolj v pomoč, ampak je nujen pogoj za osebno mobilnost.«
Življenje starejšim lajšajo tudi drugi programi. Pri zavodu Zlata mreža tako vodijo trajnostni projekt Prostofer. Ideja je preprosta, a učinkovita; starejši, ki nimajo lastnega prevoza, sorodnikov in imajo nizke dohodke, zaprosijo za pomoč, v klicnem centru pa za njih poiščejo prostovoljnega voznika, ki ima tisti dan čas.
Da bo starejšim med vožnjo lažje, pa lahko poskrbimo tudi drugi udeleženci v prometu. Če na primer vidimo avtomobil, ki pelje malo počasneje (predvsem na avtocesti), ne pomaga dosti, če vanj nervozno svetimo z dolgimi lučmi. Kvečjemu lahko dosežemo obraten učinek, saj se starejši vozniki tako lahko samo še bolj zmedejo.
