Največja pomanjkljivost je preveliko število vozil
Tokrat je na naša vprašanja odgovarjal fizik doc. dr. Griša Močnik, raziskovalec na Institutu Jožef Stefan.
Odpri galerijo
Griša Močnik. FOTO: Jože Suhadolnik
Znane Slovence sprašujemo o njihovi »avtomobilistični« zgodovini in pričakovanjih, povezanih z alternativnimi pogonskimi sistemi, kot jih imajo hibridna in električna vozila. Tokrat je na naša vprašanja odgovarjal fizik doc. dr. Griša Močnik, raziskovalec na Institutu Jožef Stefan in nekdanji direktor razvoja in raziskav v podjetju Aerosol, ki je največji proizvajalec merilnikov črnega ogljika na svetu.
Izpit sem naredil pozno – v tretjem letniku študija. Začel sem voziti katro, se pravi renault 4, sposojeno od očeta.
Sledili so večinoma francoski avtomobili, s krajšimi izleti na Daljni vzhod in severozahod Nemčije. Zadnji je bil »umazan« dizel euro 3 z v več člankih objavljenimi emisijskimi faktorji.
Citroën C4 spacetourer. Zamenjali smo starejšega picassa – ta ni preživel neprožnega trka s tovornjakom; poškodovana je bila na srečo samo pločevina.
Dizelski motorji so padli v nemilost zaradi izpustov dušikovih oksidov, čeprav so bili še pred desetimi leti dobro zapisani zaradi manjših izpustov CO2 na prevoženi kilometer – na žalost je resnica bolj zapletena. Vzdrževani in primerno načrtovani motorji in vozila, ki uporabljajo dizelsko gorivo, povzročajo manjše onesnaženje kot motorji na bencin – ti izpustijo v zrak veliko organskih snovi v plinastem stanju, te pa v zraku oksidirajo in nastanejo delci.
Hibridi so vmesna rešitev v smeri k ukinitvi osebnih vozil v mestih. Zmanjšajo lokalno onesnaženje, večina nastalega CO2 pa je kljub temu fosilnega izvora (v avtu ali termoelektrarni). Trenutni problem povsem električnih vozil je omejen doseg – v resnici proizvajalci računajo, da ima (mora imeti) gospodinjstvo še eno vozilo za vožnje na daljše razdalje. Ko pogledamo celo sliko, tako zmanjšanja emisij ni več, mogoče lahko izboljšamo lokalno kakovost zraka. Alternativa ni menjava pogona osebnih vozil, ampak uporaba javnega prevoza namesto osebnih vozil.
Prednost dajem brezizpušnim načinom mobilnosti. V mestih, kakršno je Ljubljana, je mogoče peš urediti veliko opravkov, na daljše razdalje pa se da premakniti s kolesom ali javnim prevozom. Je pa res, da bi moral biti slednji do uporabnikov prijaznejši.
Z malo sreče je ta, ki ga vozim zdaj, zadnji. Z velikim veseljem bi se prevažal samo s kolesom in učinkovitim javnim prevozom, ta bi uporabljal idealno električni pogon (iz obnovljivih virov). Promet je vir onesnaženja, katerega del prihaja iz zgorevanja, izpušča pa promet še veliko delcev: najbolj pomembni so tisti, ki nastanejo pri zaviranju. Tega dela onesnaženja (na prevoženi kilometer in na potnika) ne bomo zmanjšali z menjavo načina pogona, pač pa s povečanjem števila potnikov v vozilih.
Samo kadar dežuje.
Sem velik zagovornik kolesarjenja: kolesarim vsak dan – Ljubljana je ljubko ploščata in primerna za vsakodnevno kolesarjenje v službo in iz nje.
Pred dvema tednoma, v Švici.
Največja pomanjkljivost je preveliko število vozil – predvsem osebnih vozil za dnevne migracije in tranzitnega transporta tovornih vozil. Tranzitna vozila bi morala na vlak. Za regijski (primestni) promet je edina smiselna rešitev kombinacija primestnih vlakov in avtobusov. V mestih, še posebno v Ljubljani, pa v trenutni diskusiji kot resno alternativo pogrešam trolejbuse – po vzoru Züricha. Potrebujejo minimalno infrastrukturo za napajanje, nimajo lokalnih emisij, ko pa zmanjka električne napeljave, lahko kot hibridi nadaljujejo na »čiste« motorje z notranjim zgorevanjem.
Kdaj ste opravili vozniški izpit in kateri je bil vaš prvi avtomobil?
Izpit sem naredil pozno – v tretjem letniku študija. Začel sem voziti katro, se pravi renault 4, sposojeno od očeta.
Potem so se zvrstili …
Sledili so večinoma francoski avtomobili, s krajšimi izleti na Daljni vzhod in severozahod Nemčije. Zadnji je bil »umazan« dizel euro 3 z v več člankih objavljenimi emisijskimi faktorji.
Danes vozite kateri avto? In zakaj?
Citroën C4 spacetourer. Zamenjali smo starejšega picassa – ta ni preživel neprožnega trka s tovornjakom; poškodovana je bila na srečo samo pločevina.
Kako vidite prihodnost razvoja pogonskih agregatov za osebna vozila? Kaj menite o prihodnosti dizelskih motorjev?
Dizelski motorji so padli v nemilost zaradi izpustov dušikovih oksidov, čeprav so bili še pred desetimi leti dobro zapisani zaradi manjših izpustov CO2 na prevoženi kilometer – na žalost je resnica bolj zapletena. Vzdrževani in primerno načrtovani motorji in vozila, ki uporabljajo dizelsko gorivo, povzročajo manjše onesnaženje kot motorji na bencin – ti izpustijo v zrak veliko organskih snovi v plinastem stanju, te pa v zraku oksidirajo in nastanejo delci.
Kateremu pogonu dajete prednost med alternativnimi rešitvami: hibridnemu ali povsem električnemu?
Hibridi so vmesna rešitev v smeri k ukinitvi osebnih vozil v mestih. Zmanjšajo lokalno onesnaženje, večina nastalega CO2 pa je kljub temu fosilnega izvora (v avtu ali termoelektrarni). Trenutni problem povsem električnih vozil je omejen doseg – v resnici proizvajalci računajo, da ima (mora imeti) gospodinjstvo še eno vozilo za vožnje na daljše razdalje. Ko pogledamo celo sliko, tako zmanjšanja emisij ni več, mogoče lahko izboljšamo lokalno kakovost zraka. Alternativa ni menjava pogona osebnih vozil, ampak uporaba javnega prevoza namesto osebnih vozil.
Kaj je za vas prioriteta: prevožena razdalja z enim polnjenjem takšnega ali drugačnega goriva ali čistost izpustov?
Prednost dajem brezizpušnim načinom mobilnosti. V mestih, kakršno je Ljubljana, je mogoče peš urediti veliko opravkov, na daljše razdalje pa se da premakniti s kolesom ali javnim prevozom. Je pa res, da bi moral biti slednji do uporabnikov prijaznejši.
Kakšen pogon bo imel vaš naslednji avto?
Z malo sreče je ta, ki ga vozim zdaj, zadnji. Z velikim veseljem bi se prevažal samo s kolesom in učinkovitim javnim prevozom, ta bi uporabljal idealno električni pogon (iz obnovljivih virov). Promet je vir onesnaženja, katerega del prihaja iz zgorevanja, izpušča pa promet še veliko delcev: najbolj pomembni so tisti, ki nastanejo pri zaviranju. Tega dela onesnaženja (na prevoženi kilometer in na potnika) ne bomo zmanjšali z menjavo načina pogona, pač pa s povečanjem števila potnikov v vozilih.
Uporabljate javni prevoz?
Samo kadar dežuje.
Se vozite s kolesom – zgolj za rekreacijo ali tudi vsakdanje potrebe?
Sem velik zagovornik kolesarjenja: kolesarim vsak dan – Ljubljana je ljubko ploščata in primerna za vsakodnevno kolesarjenje v službo in iz nje.
Kdaj ste se nazadnje peljali z vlakom?
Pred dvema tednoma, v Švici.
Katere so po vašem mnenju največje pomanjkljivosti na naših cestah oziroma v prometu? Kakšne rešitve predlagate?
Največja pomanjkljivost je preveliko število vozil – predvsem osebnih vozil za dnevne migracije in tranzitnega transporta tovornih vozil. Tranzitna vozila bi morala na vlak. Za regijski (primestni) promet je edina smiselna rešitev kombinacija primestnih vlakov in avtobusov. V mestih, še posebno v Ljubljani, pa v trenutni diskusiji kot resno alternativo pogrešam trolejbuse – po vzoru Züricha. Potrebujejo minimalno infrastrukturo za napajanje, nimajo lokalnih emisij, ko pa zmanjka električne napeljave, lahko kot hibridi nadaljujejo na »čiste« motorje z notranjim zgorevanjem.
