Navad ne spreminjajo statistike, ampak praktični primeri
Električni skiroji so v le nekaj letih tudi pri nas postali stalnica. Kakor so po svoje praktični, pa je z njimi tudi veliko nesreč, neredko hudih. Da bi bilo teh v prihodnje manj, si med drugimi prizadevata zavod Vozim in Zavarovalnica Triglav.
Električni skiroji so v mestih vse okoli nas, tako lastniški kot tisti za izposojo. Ta oblika mikromobilnosti je postala priljubljena, vendar ima tudi slabe plati. Lani je bilo po podatkih UKC Ljubljana v nesrečah s skiroji poškodovanih 689 ljudi. Andrej Strahovnik, specialist splošne kirurgije v splošni bolnišnici Celje, je dejal, da slika pove več kot sto besed, in prikazal nekaj fotografij poškodb. Kar 40 odstotkov poškodovanih skiroistov utrpi poškodbo glave, le pet odstotkov jih nosi čelado. Če bi jo imeli, bi to v 80 odstotkih omililo posledice. Več poškodb je ob koncu tedna, v urbanih središčih, več kot 30 odstotkov uporabnikov je tedaj pod vplivom alkohola in drugih opojnih substanc.
»Vedno imejte čelado na glavi,« so bile tudi besede Ivana Kapuna, vodje sektorja prometne policije na generalni policijski upravi. Čelada je sicer zakonsko obvezna le za mladoletne, si pa za njeno obvezno uporabo prizadeva agencija za varnost v prometu (AVP), a še ni znano, kdaj bi bilo to lahko sprejeto. Kot je povedal Ivan Kapun, so policisti pri izločanju prehitrih e-skirojev drugače kot pri mopedih malce omejeni, predvsem so prehitri lastniški skiroji, ne tisti izposojeni.
Prekrškov je veliko, to so vožnja po nepravilni strani, pločniku ali prehodu za pešce. A organizatorji tokratne akcije menijo, da samo naštevanje teh dejstev in prepričevanje nista dovolj, da se mladi odzovejo. Kot je dejala Ana Cergolj Kebler, vodja projektov varne mobilnosti v Zavarovalnici Triglav, statistike ne spreminjajo navad, zato so pripravili simulator vožnje z e-skirojem, v katerem lahko nevarne situacije preizkusijo v varnem okolju. Z zavodom Vozim bodo obiskovali šole, kot je dejal njihov prvi mož David Razboršek, bodo vedno zraven prav mladi.
Druga stvar je tako imenovano križišče mobilnosti, kot prostor srečanja različno starih udeležencev v prometu, od najmlajših do starejših, tudi različno spretnih, kjer ni prometnih znakov in se morajo sporazumeti drugače, se videti, biti empatični. Tam so na voljo tri različna prometna sredstva, ki si jih sodelujoči izmenjujejo. »Urbani kaos se lahko zelo hitro spremeni v prostor, kjer se začnemo opazovati, komunicirati, dajati drugemu prednost. Mladi so sposobni zelo hitrih sprememb,« meni Ana Cergolj Kebler.
Na tokratnem sicer bolj miniaturnem prikazu takšnega stičišča so predstavili tudi prototip e-skiroja, ki spodbuja k varnejši vožnji. Opremljen je s tipalom na krmilu, tako da če voznik nima leve roke na krmilu, skiro ne deluje. V prometu namreč vidimo ogromno primerov, ko ima voznik e-skiroja med vožnjo v tej roki telefon ali na primer dežnik, kar je še toliko bolj nevarno. »Mislim, da bi bilo to tipalo treba namestiti na čim več skirojev,« nam je dejal učitelj Davor Zupanc, ki je bil pri pripravi te rešitve mentor Aleksandra Avžnerja in Filipa Kuneja, vsi so s srednje šole za kemijo, elektrotehniko in računalništvo v šolskem centru Celje.
Ne bluzi. Z glavo kruzi je geslo, ki spremlja celotno akcijo. Kot je dejal Ivor Bogunić, soustanovitelj agencije Yootree Creative, si ne izmišljajmo izgovorov, zakaj smo povzročili nesrečo z neprevidnim ravnanjem, ampak raje ohranimo pozornost na dogajanje okoli sebe. V ta namen so pripravili serijo različnih motivov, kaj se pri e-skirojih vse (nepravilnega) dogaja, tudi videoprikaze.
