Twingo bi se spet smejal
»Vsi v Renaultu ga imamo radi. Spremenil bo pravila igre, še enkrat, tako kot pred 30 leti«, je med drugim rekel Renaultov šef Luca De Meo, ko je nedavno predstavil prihodnjega twinga. To naj bi bil njihov električni model za množice, ki bo nared leta 2026 in bo, kot kaže, povzel podobo prav tistega prvega twinga, prikupnega citadina.
Ko je v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja takrat še zelo novi šef Renaultovega oblikovanja Patrick Le Quement vstopil v prostore, kjer so hranili študijske ideje, je našel dva majhna avtomobila. Tisti, ki ga je oblikoval takrat po lamborghinijih znani Marcello Gandini, se mu ni zdel preveč posrečen, zato pa toliko bolj izdelek hišnih oblikovalcev, menda je bil avtor Jean-Pierre Ploue. V tako imenovanih klinikah, ko ljudem pokažejo neko idejo avta in jih sprašujejo za mnenje, je bil odziv na hišni dizajn bolj mlačen, še posebej do sprednjega dela in luči, s katerimi se je avto smejal. Ampak Le Quement si je kot mladi vodja dizajna upal, nekje je menda rekel, da je največje tveganje, če ne tvegaš. Avtomobil s prijaznimi polkrožnimi »očkami« so na jesen 1992 razkrili na razstavi na pariškem Porte de Versailles in naslednje leto začeli prodajati.
Živahen v vseh pogledih
Za twinga – ime naj bi bila skovanka besed twist, swing in tango – so ubrali nekaj živahnih barv, na primer rumeno in zeleno, tudi znotraj so bili na sivem ozadju barvni poudarki. Avtomobil ni imel klasičnih merilnikov za volanom, ampak na sredini armature, imel pa je premično in zložljivo zadnjo klop, bil je mali enoprostorec. Tudi ena od reklam je bila pripravljena na to temo, ko sta se na položena sedeža ulegla dva zajetna rokoborca. Imel je mali bencinski motor, kasneje tudi robotizirirani ročni menjalnik, s katerim kot začetnik v Delovi avtomobilski redakciji v prvo z njim nisem znal speljati. Skoraj 14 let je bil z le nekaj blagimi prenovami v prodaji, skupaj je našel 2,5 milijona kupcev, bil je uspešen, ampak predvsem v Franciji, pa mogoče še v Nemčiji in Italiji.
Potem je bil vendarle že čas za naslednika, katerega proizvodnjo so iz Flinsa v Franciji prenesli k nam, v novomeški Revoz. Ni steklo gladko, takrat še zelo novi in kasneje vsemogočni Renaultov šef Carlos Ghosn se je drugače kot nekoč predhodniki bolj zdrznil, ko ljudem v kliniki avto spet ni bil všeč. Naročil je, da naj ga spredaj predelajo, v Revozu so se v tistem obdobju zavili v molk. Po enem letu zamude je bil le nared, na predstavitvi je bil tudi Le Quement, nekako so vsi skupaj dajali vtis, da so hoteli twinga v drugo narediti bolj resnega, ker naj bi uspel tudi na drugih trgih.
Saj je kar uspel, čeprav so bile rekordne proizvodnje številke dosežene predvsem v letih, ko so z državnimi subvencijami spodbujali prodajo v zahodni Evropi in so z njimi ljudje na veliko kupovali predvsem majhne avtomobile. Leta 2009 so jih denimo izdelali kar 183 tisoč, v novomeški tovarni so takrat rekli, da je bil njihov glavobol sladek, ubadali so se predvsem z vprašanji, kako naročila v čim krajšem času izpolniti. Twinga druge generacije so tudi enkrat prenovili, bolj zanimivo je, da so na njegovi osnovi leta 2010 pripravili malega dvosedežnika, roadsterja z umetelno zložljivo streho, renault wind. Čeprav je bil mišljen kot nišni avtomobil, je wind že kmalu pihal še bolj šibko, kot so pričakovali, po komaj treh letih so ga ukinili.
Z bratrancem in brez njega
Potem je bil počasi čas za tretjega twinga, ki je v trgovinah še danes. Renault in Mercedes sta ugotovila, da nista neposredna tekmeca in sta se domislila nekaterih sodelovanj in skupnega tehničnega razvoja posamičnih modelov. Tako je prišlo tudi do projekta Edison, kjer so twinga pripravili skupaj s smartom forfour, ki so se ga Nemci po prvem neuspehu odločili oživiti. Twinga je tokrat zrisal Csaba Wittinger, obliko pa odobril takratni šef dizajna Laurens van den Acker, ki nam je na predstavitvi rekel, da mora biti najmlajši v družini vedno nekaj upornika. Malce presenetljivo so za oba modela pripravili osnovo z motorjem zadaj in s pogonom na zadnji kolesi. Logično sta bila oba namenjena eni tovarni, znova Revozu.
Če je bila izvedba z bencinskim pogonom glasna in je bilo zaradi njega v prtljažniku kar pretoplo, pa so le bili toliko daljnovidni, da je bil twingo nared tudi za električni pogon. Naj povemo, da so že prejšnjega, torej drugega twinga, na našem Kemijskem inštitutu z znanjem slovenskih strokovnjakov predelali na električni pogon.
No, čas je tekel, Renaultov šef Ghosn se je znašel v japonskem zaporu, od tam spektakularno pobegnil v Libanon. V Mercedesu se je dolgoletnemu direktorju Dieterju Zetscheju končal mandat. Vodenje so v obeh primerih prevzeli novi ljudje. Morda ni bilo zaradi tega, ampak Mercedes in Renault sta po tistem sodelovala vse bolj omejeno, Nemci so smarta forfour lani preprosto ukinili, pa čeprav je bil le še električen … Znamko oziroma njeno proizvodno prihodnost so vrgli v objem kitajskega partnerja Geelya, ki pa, zanimivo, zadnje čase sodeluje tudi z Renaultom.
Twingo je ostal brez bratranca, njega še izdelujejo, ampak govorimo o količinah komaj 30 do 40 tisoč na leto … Zdaj je napovedan njegov naslednik iz uvoda, kjer moramo še enkrat napisati, da proizvodna lokacija ni uradno potrjena in da je Revoz le ena možnosti.
Naslednji twingo bo vsaj po študiji sodeč dokaj zvesta reinkarnacija prvega modela, to velja vsaj za zunanjost, saj notranjosti niso pokazali. To je sicer v skladu s trendom, saj podobno načrtujejo za nekdanjo Renaultovo petko in štirico, katrco. Dobri dve leti imajo časa, da ga do konca pripravijo, da bo menda stal manj kot 20 tisoč evrov in da bo imel porabo le 10 kWh/100 km. Verjetno bo baterija manjša, verjetno bo imela cenejšo katodo. Morda doseg ne bo kaj posebnega, a morda se bo baterija sposobna polniti hitreje, kot se baterije v avtomobilih polnijo danes. Morda bo to res sposobni tekmec za grozečo kitajsko konkurenco in morda tudi napoved o ceni ni pretirano marketinška.
