Trenutek resnice
»Praznik je trenutek resnice,« pravi Andrej, najmodrejši in najbolj elokventen izmed mojih prijateljev. Dela prosti dnevi so klic k veselemu oddihu, pripravi vikendov in čolnov na poletno sezono, potovanjem v daljne kraje, druženjem, pustolovščinam, ribolovom, raznim praznovanjem, družinskim piknikom, prvim žarom in skokom v turkizni ocean ... Za (pre)mnoge pa je to čas razmisleka in streznitve. Deziluzije, če hočete. O tem, kam pravzaprav spadamo, za koga obstajamo tudi zunaj nepoglobljenega ritma – mimobežnega – vsakdana, kdo si želi naše družbe, ne nazadnje dvojine. Kdo nas ima zares in brezpogojno rad. Ker prazniki so navsezadnje obhajanje radosti.
Med prazniki, v Sloveniji jih imamo čez leto cel kup, običajno ni časa za tiste, ki jih tisti hip nekako ne potrebujemo in ne njihovih uslug. Samski se zlasti parom takrat preveč ne priležejo. Tudi metrese med nekajdnevnim poslovnim premorom odpadejo. Zlasti božič in velika noč sta nepreklicno rezervirana za družinsko jedilnico.
Zanimivo, kako se nekateri lotevajo življenja, s katere perspektive ga gledajo in s katero žlico – jedilno ali čajno – zajemajo najrazličnejše priložnosti. Kako hvaležno sprejemajo lekcije. Tudi in predvsem tiste, ki preizkušajo srce. »Nekega dne bomo umrli, do takrat je lahko lepo,« je v knjigi Človeško telo zapisal Bill Bryson, briljantni ameriško-britanski pisatelj, znan tudi po svetovni uspešnici Kratka zgodovina skoraj vsega. Kajti resnično življenje je v resnici v okruških časa, ki času uhajajo. Ujemimo jih, čim več skupaj s prijatelji. Predvsem in posebej s tistimi, s katerimi se imamo radi. Vzajemno radi. In naj bo na svetu veliko več smeha. Ker je tudi in predvsem smeh trenutek resnice.
