Novo odkritje, pomembno za raziskovanje demence
Slovenski in tuji strokovnjaki so v ugledni reviji Nature Communications objavili rezultate raziskave o odkritju novega mehanizma, ki je povezan z mutacijo v genu C9orf72. Dognanja še dodatno razkrivajo vzroke nastanka dveh bolezni, frontotemporalne demence in amiotrofične lateralne skleroze, s tem pa se povečujejo možnosti za razvoj novih oblik zdravljenja.
V mednarodni skupini raziskovalcev so bili iz Slovenije mlada raziskovalka Urša Čerček in raziskovalka dr. Mirjana Malnar Černigoj pod vodstvom prof. dr. Borisa Roglja z odseka za biotehnologijo Inštituta Jožef Stefan in ljubljanske Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo v sodelovanju z Barbko Repič Lampreht z UKC Ljubljana, sodelovali so še raziskovalci iz Nemčije, Velike Britanije in Kanade.
- Znanstveniki odkrili vzroke nastanka ene od vrst demence.
- Gre za demenco, za katero ljudje lahko zbolijo
- že po 35. letu.
- S tem odkritjem več možnosti, da najdejo ustrezno zdravljenje.
»V najnovejši raziskavi so ugotovili, da se del ponovitev RNA, ki nastanejo pri mutaciji, neobičajno povezuje s proteinom FARSA, kar vodi v nepravilno delovanje celic,« so zapisali v sporočilu Inštituta Jožef Stefan. »Ta protein v zdravih celicah skrbi za pravilno pripenjanje aminokisline fenilalanin na prenosno molekulo tRNA, ki aminokislino dostavi v proces nastajanja proteinov. Za opazovanje interakcije med ponovitvami RNA in proteini so razvili novo metodo, ki znanstvenikom omogoča opazovanje takšnih interakcij po celotni celici, kar je bilo do sedaj oteženo. Odkrito neobičajno povezovanje ponovitev RNA – protein FARSA povzroči zmanjšanje pripenjanja aminokisline, ki vodi v nepravilnosti pri nastajanju proteinov, bogatih s fenilalaninom in posledično njihovo zmanjšano količino.«
Z obema boleznima so povezani različni geni, med njimi je najpogostejši C9orf72, v katerem sprememba zapisa DNA povzroči tvorbo dolgih ponovitev RNA, ki pripomorejo k razvoju bolezni. Dolžina ponovitev je običajno od 2 do 30 pri zdravih ljudeh in od nekaj 10 do tisoče ponovitev pri bolnikih s frontotemporalno demenco in amiotrofično lateralno sklerozo.
Do leta 2040 dvakrat več obolelih
»V starosti nad 65 let ima demenco že vsak peti človek, v starosti nad 80 let pa vsak tretji. V Sloveniji je verjetno več kot 43.000 obolelih, v Evropi 10 milijonov, na svetu že več kot 49 milijonov. Število obolelih iz leta v leto narašča, do leta 2040 naj bi se v Evropi in ZDA celo podvojilo. Po podatkih Svetovne organizacije za alzheimerjevo bolezen za osebe z demenco skrbi še trikrat toliko ljudi,« pravijo v združenju Spominčica – Alzheimer Slovenija.
Novoodkrita interakcija in mehanizem, ki vodi v razvoj obeh omenjenih bolezni, lahko pomembno pripomoreta k nadaljnjim raziskavam na področju, ki je bilo do sedaj slabše raziskano, in razvoju novih strategij zdravljenja bolnikov z mutacijo gena C9orf72. Amiotrofična lateralna skleroza je nevrodegenerativna bolezen, ki se kaže v propadanju motoričnih nevronov v hrbtenjači, možganskem deblu in primarnem motoričnem korteksu ter povzroči zmanjšano mišično delovanje. Frontotemporalna demenca pa je bolezen s podobnimi bolezenskimi značilnostmi in je druga najpogostejša demenca, ki se pojavi pred 65. letom starosti oziroma se lahko razvije že po 35. letu. Ta nevrodegenerativna bolezen prizadene predvsem čelni (frontalni) in senčni (temporalni) reženj možganov. Navadno zbolijo mlajši ljudje, spremembe in znaki pa so odvisni predvsem od tega, kateri del možganov je prizadet. Delež primerov frontotemporalne demence je približno sedem odstotkov vseh demenc, strokovnjaki to bolezen povezujejo z dednostjo oziroma družinsko anamnezo.
Boris Rogelj z IJS odkritje novega mehanizma povezuje z odkritjem spremembe proteina FUS pri zgodnjem razvoju frontotemporalne demence, kar so odkrili maja letos: »Objavi se sicer nanašata na različne oblike teh bolezni, a vzbujata mednarodno pozornost raziskovalcev na našem področju, ker odpirata nove vidike mehanizmov nastanka bolezni in posledično novih tarč za terapevtske pristope. Za obema stoji več let velikega truda in iznajdljivosti sodelujočih raziskovalcev.«
