Visoke temperature obremenjujejo tudi srce
Visoke temperature težko prenašamo vsi, od dojenčkov, otrok, mladih, odraslih do starejših, še posebno pa bolniki, med njimi tudi srčno-žilni. »Kljub vročini in toplotnim obremenitvam, ki jih pomeni za naš organizem, lahko s preventivo in preprostimi ukrepi zagotovimo, da je tudi poletje prijeten letni čas,« pravi Jasna Jukić Petrovčič, višja medicinska sestra in profesorica zdravstvene vzgoje iz Posvetovalnice za srce na Dalmatinovi 10 v Ljubljani, ki deluje v okviru Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije.
Vsak človek se po svoje odziva na porast temperature v okolju, kar je odvisno od zdravstvenega stanja, starosti in pridruženih bolezni. »Naše telo je prilagojeno tako, da ohranja stalno telesno temperaturo. Sproti se prilagaja mrazu in vročini. V vročini se poveča potenje, razširijo se krvne žile in tudi srce je bolj obremenjeno. Vsekakor pa res visoke poletne temperature, še posebno če jih spremlja še sopara oziroma visoka vlažnost zraka, obremenilno vplivajo na vsakogar. Pojavijo se lahko različne zdravstvene težave. Paziti moramo, da ne nastopi dehidracija, ki vse skupaj samo še poslabša,« razlaga Jasna Jukić Petrovčič.
Poveča se potenje, razširijo krvne žile
Kako vplivajo obremenilni učinki vročine na srce in ožilje? »Pri visoki temperaturi v okolju se telo težje ohlaja, poveča se potenje in razširijo se krvne žile. S čezmernim potenjem izgubljamo telesno tekočino in elektrolite, odvajamo manj vode, z razširjenimi krvnimi žilami lahko nastanejo težave z nizkim krvnim tlakom, poveča se obremenitev srca,« našteva Jasna Jukić Petrovčič.
Mnogi srčno-žilni bolniki zaradi padca krvnega tlaka sami od sebe prenehajo jemati predpisana zdravila. Poudarja, da je tudi v poletni vročini treba redno jemati zdravila. »Če opazimo, da nam je krvni tlak zelo padel ali da odvajamo manj vode kot običajno, se moramo posvetovati z osebnim zdravnikom o prilagoditvi odmerka zdravil za krvni tlak in odvajanje vode.
Posebno pozornost pa namenimo bolnikom s srčnim popuščanjem, ki imajo zaradi poteka svoje bolezni predpisan omejen vnos tekočine. V hudi poletni vročini lahko popijejo nekaj več tekočine, kot jim je predpisano sicer, saj morajo nadoknaditi tekočino, ki so jo izgubili s čezmernim potenjem,« svetuje.
- S čezmernim potenjem izgubljamo telesno tekočino in elektrolite.
- Posebna pozornost bolnikom s srčnim popuščanjem, ki imajo predpisan omejen vnos tekočine.
- Pozorni moramo biti na poslabšanje počutja, na glavobol, slabost in omotičnost.
Starejši ljudje, kronični bolniki in tudi vsi drugi moramo biti pozorni na poslabšanje počutja ob visoki zunanji vročini, predvsem na glavobol, slabost in omotičnost, pa tudi na poslabšanje osnovne bolezni, na težave z dihanjem, porast srčnega utripa, pretiran padec krvnega tlaka, opozarja Jasna Jukić Petrovčič. Predvsem je pomembno, da delujemo preventivno, da se izognemo težavam in najhujšim zapletom.
Kako ravnati pri vročinskem udaru
Kateri so znaki vročinskega udara in kako ravnati? »Vročinska kap je resna in življenje ogrožajoča bolezen. Nastane, ko se naše telo pregreje in se z znojenjem ne more več uspešno ohlajati.
Simptomi oziroma znaki so glavobol, slabost, bruhanje, dehidracija, težko dihanje, pospešen srčni utrip, nizek krvni tlak, zmedenost, izguba koordinacije, omotica, izguba zavesti, krči telesa, povečana telesna temperatura, mrzlica, tresavica … Ker se telo ne more več uspešno ohlajati, se telesna temperatura lahko dvigne do 41 in 42 stopinj Celzija v zelo kratkem času,« razloži sogovornica.
Koža postane izrazito rdeča, je vroča in suha na dotik, jezik je suh in obložen, sluznice so izsušene. Dihanje je pospešeno, pospeši se srčni utrip in pade krvni tlak. Vse to lahko pripelje do nezavesti, in če ne ukrepamo hitro, lahko človek tudi umre. Treba je poklicati reševalce na telefonsko številko 112 in do prihoda nujne medicinske pomoči dati prvo pomoč s takojšnjim ohlajanjem bolnika.
»Če smo zunaj, človeka hladimo tako, da ga takoj umaknemo v senco, najbolje pa je, da ga damo v ohlajen prostor in s tem preprečimo nadaljnje segrevanje telesa. Slečemo mu oblačila in obutev. Če je pri zavesti, ga prhamo s hladno vodo in mu ponudimo pitje hladnih napitkov, zlasti izotoničnih, da nadomestimo izgubljene elektrolite. Ohlajamo ga z mrzlimi ovoji, na primer rjuhami in brisačami, s polivanjem s hladno vodo, z ventilatorjem, svetuje medicinska sestra.
Ne ohlajamo z ledeno mrzlo vodo
Dodaja, da je pomembno tudi vedeti, da prizadetega nikoli ne ohlajamo z ledeno mrzlo vodo, ker se bodo žile pretirano skrčile in se jedro telesa ne bo ohlajalo. Jedro telesa moramo hladiti počasi, da telesna temperatura pade vsaj pod 39 stopinj Celzija. Če je človek nezavesten, ga damo v stabilen bočni položaj in pazimo na prosto dihalno pot. Če se stanje poslabša in nastopi srčni zastoj, je treba izvajati temeljne postopke oživljanja.
Voda skrbi, da telo pravilno deluje
Ljudje lahko preživimo več tednov brez hrane, pomanjkanje vode pa je lahko usodno že po nekaj dneh. Človek je 70-odstotno sestavljen iz vode, ki napaja našo kri, plazmo in limfo ter skrbi, da se telo pravilno hidrira, nahrani in prečisti, razlaga naturopatinja Erika Brajnik, predstavnica svetovne naturopatske federacije WNF za Evropo.
»Od 18. leta naprej se naša presnova upočasni za odstotek na leto. Naše telo v tretjem življenjskemu obdobju torej deluje zelo počasi, vsi organi so počasni, srce je tako počasno, da lahko potrebuje tudi spodbujevalnik. Voda je tisti temeljni dejavnik, ki skrbi, da v telesu vse lepo teče in da telo pravilno deluje.«
Od hidracije telesa so odvisni tudi sarkopenija, sesedanje organov, prožnost kosti (osteoporoza) in mišic. Voda je osnova za delovanje našega telesa. Glede na našo telesno fiziologijo je v starosti ključna, poudarja naturopatinja.
»Čez poletje je voda še toliko pomembnejša, saj se s povišano temperaturo zablokira limfni sistem in tudi kri postaja gostejša. Limfa skrbi, da se telo čisti in da v telesu ni vnetja, kar tri četrtine starejših pa ima v tretjem življenjskem obdobju kronično vnetno obolenje. Kri napaja in hrani celotno naše telo. Ko pijemo malo vode, postane kri gosta, težka, polna toksinov, morala pa bi biti bistra, lahkotna, sveža in tekoča. Zato je poleti dobro uživati liter vode na 25 kilogramov telesne teže,« svetuje Erika Brajnik.
Dehidracija se pokaže v urinu. Urin mora biti svetel, zelo svetlo rumen. Če je temen, oranžen ali rjav, pomeni, da smo dehidrirani. »Svetujem, da poleti uživamo veliko sezonskega sadja in zelenjave, veliko rib, malo mesa in kruha. Hrana mora biti lahkotna in ne mastna. Od maščob uporabljamo kokosovo maščobo in oljčno olje. Ko je vroče, nam pogosto zatekajo noge. To pomeni, da je naša cirkulacija limfe in krvi na površju. Pomembno je, da stopimo v reko, jezero ali morje, tako sprožimo vazokonstrikcijo in nahranimo še notranje organe telesa, kar koristi tudi hidrataciji notranjih organov,« še svetuje Erika Brajnik.
Da se to ne bi zgodilo, se ne gibamo zunaj v času največje vročine, zlasti ne med 11. in 16. uro. Izogibamo se tudi okolju z visoko stopnjo vlažnosti. Zadržujemo se v ohlajenem prostoru. Bivalne prostore zračimo ponoči oziroma res zgodaj zjutraj, nato okna zapremo in jih zatemnimo. Če je treba, se hladimo z ventilatorji ali prostor ohladimo s klimatsko napravo. Priporočljivo se je večkrat na dan oprhati z mlačno prho. Če doma prostora ne moremo ohladiti vsaj pod 28 stopinj Celzija, priporočamo, da se v najbolj vročem delu dneva umaknemo v javne prostore, ki so klimatsko urejeni, na primer trgovske centre, knjižnice …, pravi Jasna Jukić Petrovčič.
Posvetovalnica za srce tudi poleti
Vse ljudi, ki imajo kakršnekoli zdravstvene težave ali zgolj vprašanja, tudi med poletjem vabijo na preventivne meritve in svetovanje v Posvetovalnici za srce na Dalmatinovi ulici 10 v Ljubljani, ki deluje v okviru Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije. Svetujejo in izvajajo različne preventivne meritve za ugotavljanje bolezni srca in ožilja: merijo krvni tlak, srčni utrip, saturacijo, ekg, holesterol, trigliceride in sladkor v krvi. Pregledujejo tudi ožilje, kar vključuje merjenje gleženjskega indeksa, venske pletizmografije, pulznega vala. Delajo vsak ponedeljek, torek, četrtek in petek od 9. do 12. ure ter ob sredah od 11. do 15. ure. Naročiti se je treba na telefonski številki 01 234 75 50 ali 01 234 75 55, po elektronski pošti posvetovalnicazasrce@siol.net ali osebno. Več informacij je na www.zasrce.si.
Pijemo tudi, če ne občutimo žeje
Nosimo oblačila, ki so ohlapna, zračna in svetla. Obutev naj bo lahka, zračna in čim bolj odprta. Na glavi imamo lahno pokrivalo in nosimo sončna očala. Prehrana naj bo lahka in lahko prebavljiva, na primer zelenjava oziroma razne solate, juhe, sadje, sadni sladoled, ki ga lahko naredimo sami. Popijmo več tekočine, zlasti primerni so čaj, izotonični napitki, negazirana mineralna voda. Izogibamo se kavi in alkoholu, ki delujeta diuretično in še dodatno odvajata vodo iz telesa, ki jo že tako izgubljamo s pretiranim potenjem.
»Izogibamo se velikim telesnim naporom. Ob zgodnjih jutranjih ali poznejših večernih urah priporočamo hojo in lahko vadbo. Zunaj za vadbo izberemo senco, poskrbimo za redne premore, kožo si zaščitimo s sončno kremo. Če imamo možnost plavanja, je to dober način vadbe in ohlajanja. Paziti moramo le, da v vodo ne gremo pregreti in da ne plavamo predaleč od obale. Ne smemo pozabiti na hidracijo pred, med vadbo in po njej. Pijemo tudi, če ne občutimo žeje,« še svetuje Jasna Jukić Petrovčič.
