Štiri odstotke Slovenije ali 840 kvadratnih kilometrov je gorskega raja, ki mu že bistveno dlje pojejo hvalnice, kot ima zagotovljen poseben položaj in zaščito ter ime Triglavski narodni park. Edini narodni park v državi letos praznuje dva jubileja, 60. obletnico razglasitve in 40. obletnico razširitve, in se uvršča med najstarejše v Evropi. Pa bi lahko bil celo najstarejši.

Slovenski naravoslovec in seizmolog dr. Albin Belar (1864–1939) je namreč že leta 1908, še preden so nastali prvi narodni parki v Evropi, predlagal, da bi Dolino Triglavskih jezer zavarovali kot Naravni varstveni park nad Komarčo. Njegova zamisel se ni uresničila, ker ni bilo pravne podlage, tedanji zakonski predpisi med drugim niso dovoljevali omejevanja paše.
 

Zlatorogov čudežni vrt

Toda Belarjev predlog, ki je nastal po tistem, ko je skupina mož prehodila del doline okoli Triglavskih jezer in si ogledala ta čudoviti svet, ni utonil v pozabo, čeprav mož ni doživel slave, kakršna bi mu zaradi teh prizadevanj pripadala. Po prvi svetovni vojni so ga predčasno upokojili (obveljal je za nemškutarja), mu odvzeli stanovanje v Ljubljani, knjižnico, večino seizmoloških naprav, radijsko oddajno postajo in posredno povzročili razkroj njegove družine, kakor sta njegovo življenje pred dvajsetimi leti v članku v Delovi prilogi Znanost opisala Joža A. Mihelič in Renato Vidrih, tudi avtorja knjige Albin Belar: pozabljen slovenski naravoslovec.



A ime tega ljubitelja gora se je kljub temu za vselej zapisalo v zgodovino parka, ki ga danes poznamo pod kratico TNP. Osnovnošolci sodelujejo na Belarjevih naravoslovnih dnevih, ljudem, zaslužnim za ohranjanje naravnih vrednot parka in njegovo promocijo, podeljujejo Belarjeva priznanja, tako rekoč ob vsaki omembi zgodovine parka pride na dan ime tega pionirja evropskega varstva narave, kot sta ga poimenovala Mihelič in Vidrih.

Spomnila sta tudi na zapis Staneta Peterlina v posebni izdaji Proteusa z naslovom 50 let Triglavskega narodnega parka iz leta 1975, v katerem piše, da možje, ki so sodelovali pri prvem ogledu, verjetno niso vedeli, da so obrnili popolnoma novo, zelo pomembno stran v prizadevanjih za varstvo narave, še manj pa so slutili, da bo vprašanje, ki so ga načeli, še dolga desetletja vznemirjalo slovensko javnost. V članku Peterlin razkrije tudi pravljično plat in se sprašuje, ali ni zamisli o zaščiti tega območja morda porodila celo pravljica o Zlatorogu, ki naj bi imel na Komni nekoč svoj čudežni vrt.
 

Slovenski Yellowstone

Če bi Belarju uspelo, bi imeli v Sloveniji svoj narodni park pravzaprav kmalu po ustanovitvi prvega na svetu, to je bil park v dolini reke Yellowstone v ZDA, ki je bil razglašen leta 1872, kakor sta opozorila Joža Mihelič in Renato Vidrih. Prvi narodni park v Evropi je tako ustanovila Švedska, 24. maja 1909, ta dan je postal devetdeset let pozneje tudi evropski dan parkov, Švica je sledila leta 1914, Španija 1918. in Italija 1919.



Po njih se je vendarle želela zgledovati tudi Slovenija. Leta 1920 je odsek za varstvo prirode in prirodnih spomenikov pri Muzejskem društvu v Ljubljani takratni pokrajinski vladi za Slovenijo v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev predstavil spomenico s konkretnimi zahtevami, med katerimi je bila tudi razglasitev varstvenih parkov.



​Štiri leta pozneje so z zakupno pogodbo za dvajset let razglasili Alpski varstveni park v Dolini Triglavskih jezer, ki je obsegal 1400 hektarov. Ime Triglavski narodni park je vzniknilo leta 1926; v zapisu v časniku Jutro ga je ob opisu lepot tega gorskega sveta uporabil profesor Fran Jesenko.

A dvajset let, kolikor je trajala zakupna pogodba, hitro mine, in po vojni je Alpski varstveni park nehal obstajati. Ne pa tudi zamisel o Triglavskem narodnem parku. Leta 1961 je ljudska skupščina Slovenije sprejela odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za narodni park pod zdajšnjim imenom, še vedno pa je obsegal samo 2000 hektarov med Savico in Kanjavcem v Dolini Triglavskih jezer. Sledili sta še dve desetletji analiz in predlogov za širitev in 28. maja 1981 se je zavarovano območje povečalo na skoraj celotne Julijske Alpe v obsegu 83.807 hektarov, kar sta Mihelič in Vidrih opisala kot največji dosežek varstva narave na Slovenskem dotlej. Leta 2010 se je površina parka povečala še za okoli 175 hektarov, saj so vključili tudi naselje Kneške Ravne nad Baško grapo na Tolminskem.


 

Življenje v parku

Triglavski narodni park, ki ga upravlja zavod z istim imenom, danes obsega 840 kvadratnih kilometrov ali štiri odstotke površine Slovenije. Njegova najvišja in kajpada za slovenski živelj pregovorno tudi najpomembnejša točka s svojimi 2864 metri je Triglav, ki je parku navsezadnje dal ime, najniže so Tolminska korita, na 180 metrih.

Park, ki se razteza na skoraj 84.000 hektarih in je razdeljen v tri varstvena območja, ima dobrih 2300 prebivalcev, ki živijo v 33 naseljih. In ti vselej niso bili prav zadovoljni s častjo, da živijo v edinem narodnem parku v Sloveniji. O tem smo v zadnjih desetletjih prebrali celo vrsto člankov, med drugim o prepirih o uvrščanju v ustrezno varstveno območje.

Ureditev še vedno ni po volji vsem in še vedno je občutek, da si vsi, ki živijo na tem območju, niso enaki, toda vse bolj prevladuje prepričanje, da je življenje v Triglavskem narodnem parku prednost, je dejal Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj. Praznovanje letošnjih obletnic poteka pod sloganom Triglavski narodni park – za naravo in ljudi.