Biti Jana Zupančič
»Vidim, da v prostem času igraš ženo Sebastiana Cavazze,« sem v zadnjih tednih z obilico smeha v glasu poslušala od znancev.
Odpri galerijo
Sebastian Cavazza in Jana Zupančič (v sredini) kot zakonski par v seriji Jezero. FOTO: IMDB
»Vidim, da v prostem času igraš ženo Sebastiana Cavazze,« sem v zadnjih tednih, ko se je v uvodni špici nadaljevanke Jezero izpisalo ime igralke Jane Zupančič, z obilico smeha v glasu poslušala od znancev. »Ja, samo zato, da me ne bi več mešali z njo, sem pred nekaj leti prisilila moža, da iz mene naredi pošteno žensko, in sem si dodala njegov priimek,« sem se šibko in robato branila – in postregla z anekdoto, povezano s to v MGL zaposleno igralko, ki je velikokrat tudi pred kamerami.
Leta 2006 sem pisala reportažo s sprejemnih izpitov za študij dramske igre na AGRFT, o katerih so v javnosti krožile strašljive zgodbe, da je to pravo psihološko mučenje bodočih oziroma nesojenih igralcev. Tistega dne so se govorice pokazale za pretirane, kljub temu pa ni manjkalo napetih trenutkov, živčnosti, nikotinske tolažbe, pa tudi smeha. Kakorkoli že, tamkajšnjega tajnika sem prosila, da me obvesti, ko bodo objavili imena mladcev, ki so prišli skozi sito (med njimi sta bila, na primer, danes uspešna Vito Weis in Nina Rakovec), in v debeli blok si je zapisal mojo številko.
Nekaj let pozneje je zazvonil telefon: »Zdravo, tukaj ta in ta. Poslušaj: zamislil sem si te v eni od vlog v svojem filmu, pa sprašujem, ali bi te zanimalo.« Kar nekaj časa je trajalo, da sem povezala oba konca niti, povedala klicatelju, da sem resda Jana Zupančič, žal pa nikakor nimam takega igralskega daru, kot ga ima moja soimenjakinja, se pa že nekaj časa poigravam z idejo o intervjuju z njo, če le ne bi bilo videti preveč čudno, da bi bila pod pogovorom z Jano Zupančič podpisana Jana Zupančič.
Mi je kar malo žal – za intervju, da ne bo pomote –, sem pa, in to samo zaradi imena, dobila svojih pet minut slave. Sprašujem se, ali so kaj podobnega doživele tudi druge Jane Zupančič. Na facebooku so štiri in nobena od teh ni igralka, po podatkih Statističnega urada RS nas je v Sloveniji skupno devet. Lahko bi se enkrat vse, kar nas je, usedle za skupno mizo in morda ugotovile, da imamo še kaj več skupnega kot zgolj ime. Kakovostnega druženja ni nikoli preveč.
Leta 2006 sem pisala reportažo s sprejemnih izpitov za študij dramske igre na AGRFT, o katerih so v javnosti krožile strašljive zgodbe, da je to pravo psihološko mučenje bodočih oziroma nesojenih igralcev. Tistega dne so se govorice pokazale za pretirane, kljub temu pa ni manjkalo napetih trenutkov, živčnosti, nikotinske tolažbe, pa tudi smeha. Kakorkoli že, tamkajšnjega tajnika sem prosila, da me obvesti, ko bodo objavili imena mladcev, ki so prišli skozi sito (med njimi sta bila, na primer, danes uspešna Vito Weis in Nina Rakovec), in v debeli blok si je zapisal mojo številko.
Preberite še
Razumeti Tarasa Birso
Kurja pamet
Razumeti Tarasa Birso
Kurja pamet
Nekaj let pozneje je zazvonil telefon: »Zdravo, tukaj ta in ta. Poslušaj: zamislil sem si te v eni od vlog v svojem filmu, pa sprašujem, ali bi te zanimalo.« Kar nekaj časa je trajalo, da sem povezala oba konca niti, povedala klicatelju, da sem resda Jana Zupančič, žal pa nikakor nimam takega igralskega daru, kot ga ima moja soimenjakinja, se pa že nekaj časa poigravam z idejo o intervjuju z njo, če le ne bi bilo videti preveč čudno, da bi bila pod pogovorom z Jano Zupančič podpisana Jana Zupančič.
Mi je kar malo žal – za intervju, da ne bo pomote –, sem pa, in to samo zaradi imena, dobila svojih pet minut slave. Sprašujem se, ali so kaj podobnega doživele tudi druge Jane Zupančič. Na facebooku so štiri in nobena od teh ni igralka, po podatkih Statističnega urada RS nas je v Sloveniji skupno devet. Lahko bi se enkrat vse, kar nas je, usedle za skupno mizo in morda ugotovile, da imamo še kaj več skupnega kot zgolj ime. Kakovostnega druženja ni nikoli preveč.
