Božičkovi pomočniki tudi v Ljubljani

Končan štiriletni projekt prenove živalskega vrta. Novi prebivalci: trije severni jeleni in dva losa.
Objavljeno
12. junij 2018 20.01
Posodobljeno
12. junij 2018 20.01
Jolie, dve leti stara samica losa, je včeraj na odprtju prenovljenega dela živalskega vrta hitro usvojila prvine poziranja. Olaf, njen prijatelj iz ograde, se je držal bolj v ozadju. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Ljubljana – V živalskem vrtu so se danes spomnili februarskega jutra 2014, ko je žled tako prizadel tamkajšnje ograde in gozd, da je bil na številnih mestih neprehoden. Na zgornjem delu, ki je bil dolgo nedostopen, zdaj domujejo severni jeleni in losa. Danes so ga uradno odprli in izrekli dobrodošlico živalim, ki so ravnokar prišle iz karantene.

image
Poleti imajo najraje sveže veje, pozimi lišaje in mah. FOTO: Uroš Hočevar/Delo


Losa Jolie in Olaf sta imela poseben dan. Navajena sta, da si ju ljudje radi ogledujejo, in se zaradi tega ne vznemirjata več, toda tokrat so se obnašali precej bolj svečano, govorili so v mikrofone in se drug drugemu zahvaljevali. Zlasti Jolie kar nekaj časa ni mogla odtrgati pogleda od ceremonije (ali od slavnostno pogrnjenih mizic s prigrizki), dokler se vendarle ni pridružila Olafu, ki je raziskoval novo domovanje, okušal vrbove liste in gulil lubje z vej.
 

Hvaležna za priboljške


Losa sta v Ljubljani približno mesec dni, ta čas sta bila v karanteni. Samca so pripeljali iz Innsbrucka, samico iz Züricha, priprave na ta dogodek pa so se začele bistveno prej, sta povedala njuna skrbnika Anže Rupnik in Klara Praznik, saj je treba ustrezno urediti prostor, predvsem pa se morajo oskrbniki seznaniti z značilnostmi živali. Pogosto gredo zraven na pot, da se srečajo s prejšnjimi oskrbniki in poučijo o prehranskih in drugih navadah bodočih oskrbovancev.

Naslednji korak je poskus vzpostavitve pristnega stika, kar pri losih ni bilo preveč zahtevno, saj se rada odzoveta na priboljške. Olaf in Jolie sta njuni rojstni imeni, na natečaju (potekal bo na Petrolovi facebook strani) bosta dobila novi, vendar oskrbniki pogosto še naprej uporabljajo imena, na katera so živali bolj navajene. Čeprav se losa, stara sta dve leti, do nedavnega nista srečala, nista imela težav z navajanjem na skupno življenje. Dinamika se bo najbrž nekoliko spremenila v času parjenja; pri losih se to obdobje začne pri štirih letih, v ujetništvu lahko kakšno leto prej. »Letos se to najbrž še ne bo zgodilo, bomo videli,« je razmišljal Anže Rupnik.
 

Na seznamu ranljivih vrst


Lose so v ljubljanskem živalskem vrtu že imeli, prvič pa so priselili severne jelene in zanje uredili približno 2500 kvadratnih metrov veliko ogrado, ki jo je sponzorirala družba Petrol. V njej bodo imeli dovolj prostora, so prepričani v ZOO, čeravno se ne bodo mogli približati kilometrini, ki jo te živali opravijo v divjini – vsako leto prepotujejo tudi po 5000 kilometrov, je poudarila strokovna vodja ljubljanskega živalskega vrta Barbara Mihelič. Njihov selitveni ritem narekuje predvsem iskanje hrane, nanj pa vplivajo komarji, saj lahko živali tudi s tako debelim kožuhom precej izčrpajo, je nizala zanimivosti iz življenja jelenjadi, ki je precej pogosta na severu. A kljub temu se je znašla na seznamu ranljivih vrst: številčnost severnih jelenov se je namreč v zadnjih 30 letih zmanjšala za 40 odstotkov, kot je mogoče prebrati na informativnih tablah. Tam tudi subtilno postavijo pod vprašaj mit o Božičkovi čredici severnih jelenov. Imena, kot so Rudolf, Komet, Kupid ..., kažejo, da so samci. Toda samcem konec decembra izpade rogovje. Edino logično pojasnilo je, da so Božičkovi pomočniki v resnici samice, kajti te izgubijo rogovje šele konec zime. V tem času so namreč breje (kotijo pomladi), z rogovjem pa se laže dokopljejo do hrane, skrite pod snežno odejo.

image
Imena bodo dobili na natečaju, ki bo potekal po facebooku. FOTO: Uroš Hočevar/Delo

 

Štiriletni podvig


Severne jelene so pripeljali v Ljubljano iz živalskih vrtov na Češkem. Stik so navezali že med karanteno, predvčerajšnjim pa so si prvič ogledali novo ogrado. Ta je zdaj na tako rekoč najvišji točki živalskega vrta. »Štiri leta je trajalo, da smo očistili gozd, zgradili kilometer zunanje ograje, na novo uredili ceste in jim dodali infrastrukturo, ki je prej ni bilo,« je opisala podvig direktorica živalskega vrta Zdenka Ban Fischinger. Do zdaj so poleg losov in severnih jelenov dobili nove ograde še volkovi, risi in kozorogi.

Severnim jelenom se oskrbniki še laže približajo kot losom, s slednjimi namreč ne morejo vzpostaviti fizičnega stika, je poudaril Rupnik. Lahko so nevarni, zlasti v času rukanja septembra, ko samcem testosteron tako naraste, da so precej nepredvidljivi, celo napadalni. Takrat je treba ravnati previdno tudi s severnimi jeleni, čeravno so v primerjavi z losi ali našimi jeleni precej majhni, zlasti trojica prišlekov, ki so stari komaj leto ali dve. Njihova krstna imena so laponska, oskrbniki jih za zdaj navajajo na žvižg, kmalu pa bodo tudi oni dobili imena.

image
Lose so v ljubljanskem ZOO že imeli, severnih jelenov še ne. FOTO: Uroš Hočevar/Delo


Kako bodo prišleki s koreninami s severa preživeli dolga vroča poletja, kakršna jih čakajo v Ljubljani? Za losa so uredili škropilni sistem, ki se bo večkrat na dan vklopil, ju hladil in jima zagotavljal vlago, ki jo imata zelo rada, saj so to bolj močvirnate živali, je povedal Anže Rupnik. Jeleni imajo precej sence, poleg tega naj bi naše podnebje, ker prihajajo iz ujetništva, dokaj dobro prenašali.

Danes so se še bolj držali skupaj in v zavetju, niti prigrizki, ki so jim jih ponudili gostje, jih sprva niso privabili bliže. Tudi severni jeleni najraje jedo sveže vejevje. Ker je povpraševanje po tej vrsti hrane v živalskem vrtu precejšnje (priskrbeti je treba okoli dvesto ravno pravih in dovolj svežih vej na dan), imajo za to zaposlenega posebnega strokovnega delavca, ki mu pravijo - zeleni menedžer. Da bodo novi prebivalci živalskega vrta dobili ravno prave lišaje in mah, zlasti slastni jelenov mah, pa skrbi veterinarska nutricionistka, nas je še poučila Barbara Mihelič.