Nova zvezda med petindvajsetimi – takšen je bil naslov v Nedelu 2. maja 2004, dan po vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Prvo Delo v EU je izšlo 3. maja z naslovnim člankom Širitvi nazdravili tudi s slovenskim vinom ter temo dneva, v kateri se je novinar Božo Mašanović spraševal Po slavju – glavobol?. Tako je časnik sodeloval pri pisanju zgodovine ob pridružitvi evropski skupnosti; kako je steklo 20 let z EU, pa je v 20 predmetih oziroma podobah popisal Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije z občasno razstavo, ki se odpre danes in bo na ogled do 6. junija. Spomine na nekaj predmetov smo obujali s kustosinjo in soavtorico razstave Barbaro Kočevar.

Proces prehajanja v Evropsko unijo se je začel že precej prej, s samo osamosvojitvijo, ko je bila izražena želja Slovenije, da vstopi v evropsko skupnost, je poudarila Barbara Kočevar, ki je razstavo pripravila s kustosom Sebastianom Koreličem Tratnikom. Zato začetek razstave tudi zaznamuje fotografija seje slovenskega parlamenta 25. junija 1991, na kateri je bila sprejeta Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti.

Evropska skupnost je Slovenijo kot neodvisno in samostojno državo priznala 15. januarja 1992, že istega leta se je začela prva etapa na poti k polnopravnemu članstvu v EU, pogajanja o oblikovanju sporazuma o sodelovanju. Ljudje pa se lahko tega leta spomnijo po priponki z napisom All roads lead to Europe 1992 (Vse poti vodijo v Evropo 1992). Modra priponka, ki jo hrani Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, je bila tega leta kupljena pri uličnem prodajalcu v Ljubljani.

Skodelica na nizkem podstavku z umetelno oblikovanima ročajema je predmet, o katerem bi lahko rekli, da orisuje zadnjo etapo približevanja Uniji. To je bilo namreč protokolarno darilo predsednika grške vlade Konstantinosa Simitisa slovenskemu predsedniku dr. Janezu Drnovšku ob podpisu pristopne pogodbe k EU.

Na podstavku je ploščica z vgraviranim napisom v angleščini: Signature of the Treaty of Accession to European Union, Athens, 16. april 2003 (Podpis pristopne pogodbe k Evropski uniji, Atene, 16. april 2003).

Zvezdice na meji in prve evropske volitve

Dobro leto zatem, na praznik dela, se je zgodila največja širitev v zgodovini EU; pridružilo se ji je deset članic, med njimi Slovenija. Ena od osrednjih slovesnosti v noči na 1. maj je bila na Trgu Evrope, ki sta ga skupaj uredili Nova Gorica in Gorica, mesti, ki sta bili pred tem ločeni z državno mejo, začrtano leta 1947.

Trg Evrope je postal simbol evropskega združevanja, o slovesnem trenutku, ko je na njem začel veljati režim prostega gibanja, pa tudi na razstavi priča mejna tabla, postavljena 1. maja 2004. Ker je bilo prosto gibanje na trgu prav tako omogočeno v turistične namene, je napis na njej tudi v angleščini. Tabla, ki jo hrani muzej novejše zgodovine, je tam stala le tri leta, odstranili so jo namreč ob vstopu Slovenije v schengensko območje, 21. decembra 2007.

Junija leta 2004, kmalu po vstopu v EU, smo doživeli prve evropske volitve s kampanjo, ki jo je zaznamovala oranžna barva, in si izvolili prvih sedem evroposlancev. Že takrat pa se je pokazalo, da teh volitev Slovenci ne jemljejo preveč resno, udeležila se jih je le nekaj več kot četrtina volilnih upravičencev. Sveže izvoljena evroposlanka Romana Jordan je v pričevanju za muzej takole komentirala razplet: »Mene je malce presenetila nizka volilna udeležba [na prvih evropskih volitvah v Sloveniji 13. junija 2004], glede na to, kako zelo so ljudi zanimale evropske vsebine, kako so bili navdušeni, da smo vstopili v Evropsko unijo. Bila sem malce razočarana, da je bila udeležba, mislim, da zgolj 28-odstotna. Zelo zanimivo, da se od teh 28 odstotkov nekako ne moremo odlepiti, da ves čas vztrajamo pri tej številki. Morali bi najti neko formulo, kako ljudem dopovedati, da so te volitve zelo pomembne.«

Ljudmila Novak pa je tako opisala svoj prvi stik z evropskim parlamentom: »Ko sem prvič prišla v evropski parlament, sem bila kar malo izgubljena. Na srečo je bil z mano moj takratni prvi asistent, ki je bil prej že nekaj časa na praksi v evropskem parlamentu. Vse se ti zdi zelo ogromno, nepregledno, zastrašujoče, ampak potem ugotoviš, da je treba malo brati oznake, da vse skupaj ni tako zelo grozno, kajti je neka logika, red.«

Evrokalkulator v vsak dom

Z letom 2007 smo dobili evro; to je bil tudi čas, ko smo veliko računali in se čudili, zakaj kava z mlekom nenadoma ne stane več 120 tolarjev, ampak okrogel evro, torej 240 tolarjev. Prebivalstvo je izračune vsakdanjih potrebščin hitro usvojilo in z njimi spoznanje, da je z evrom pač vse dražje. Da bi se na prehod na novo valuto lažje pripravili, sta Urad vlade RS za komuniciranje (Ukom) in Banka Slovenije med februarjem 2006 in junijem 2007 izpeljala projekt Evro – za vse nas. Novembra 2006 je Banka Slovenije v 700.000 gospodinjstev razposlala tudi brezplačne »evrokalkulatorje«, ki so bili v pomoč pri preračunavanju in primerjanju cen v tolarjih in evrih. Hranita ga najbrž še marsikatero gospodinjstvo in seveda muzej novejše zgodovine. Ni pa znano, koliko gospodinjstev je z evri napolnilo prve evropske hranilnike.

Ko je Slovenija leta 2008 prvič predsedovala svetu EU, so v Rogaški Slatini izdelali protokolarno darilo, kristalno skledo z zvezdicami, ki simbolizirajo evropsko skupnost. Ker je sodila med protokolarna darila najvišjega ranga, so jo podarili vodjem delegacij ob neformalnih srečanjih ministric in ministrov za zunanje zadeve, ministric in ministrov za okolje, ministric in ministrov za zdravstvo, ministric in ministrov za promet ter tudi ameriškemu predsedniku Georgeu W. Bushu ob vrhu EU – ZDA.

Protokolarna darila ob predsedovanjih

V drugem predsedovanju leta 2021 je bil najvišje protokolarno darilo faksimile cenzuriranega rokopisa pesmi Zdravljica Franceta Prešerna. Darilo je vključevalo tudi prevod Zdravljice v vse uradne jezike EU. »S tem je bila poudarjena zavezanost slovenskega predsedovanja spoštovanju vrednot evropskega povezovanja,« so zapisali v muzeju novejše in sodobne zgodovine.

Za predmet meseca so izbrali še eno darilo ob predsedovanju leta 2021, to je bila pametna steklenica slovenskega proizvajalca Equa. Ta v povezavi z mobilno aplikacijo izračuna dnevne potrebe po vodi in s svetlobnim signalom opozarja na redno uživanje te tekočine, hkrati pa poudarja trajnost, saj nadomešča plastenke za enkratno uporabo. Po podatkih proizvajalca je bilo za protokolarna darila izdelanih dvajset unikatnih in personaliziranih steklenic, ki so jih v dar prejele visoke politične predstavnice.