Ko v nedeljo zmanjka mleka ali moke
Zadnje leto in pol so ob nedeljah in praznikih odprte le trgovine, velike največ 200 kvadratnih metrov, ki spadajo pod izjeme, med drugim na bencinskih servisih, mejnih prehodih, v pristaniščih, na letališčih, postajah, v bolnišnicah, ter tiste, v katerih delo opravljajo nosilci dejavnosti ali dijaki, študenti in upokojenci. A priložnost za nedeljski in praznični zaslužek so našli tudi drugi ponudniki na trgu, ki ugotavljajo, da je za njihove uporabnike »zelo zanimiva nedelja, ko so druge trgovine zaprte«.
»Ob nedeljah veliko naročil prispe že med 9. in 10. uro zjutraj, povečana frekvenca naročil sledi v času kosila, ob 14. uri, ter okoli 17. in 18. ure, ko se ljudje vrnejo domov z izletov,« povzemajo pri Woltu. Junija lani in januarja letos so odprli dva lastna marketa v Mariboru in Ljubljani, v katerih imajo trenutno v ponudbi po 3800 izdelkov – od sirupa iz smrekovih vršičkov, obližev do zrezkov v poprovi omaki, jogurtov, ribane mocarele, svežih šampinjonov in granatnih jabolk.
V teh trgovinah ni mogoče zares nakupovati, temveč po aplikaciji naročena živila v roku pol ure dostavijo na dom oziroma želeni naslov; njihovi zaposleni naročilo pripravijo v povprečju v pičlih treh minutah, se pohvalijo. Ljudje največkrat naročajo sveže izdelke, kruh, mlečne izdelke, sadje in zelenjavo ter jajca in sladoled, sledijo ohlajene pijače in pivo, zelo dobro se prodaja tudi sveže meso. Med tednom in ob sobotah njihovi uporabniki najpogosteje naročajo pozno popoldne. Odprto imajo namreč skoraj do polnoči.
Najdragocenejši prihranek časa
V kratkem času, odkar v tej obliki poslujejo v Ljubljani in Mariboru, po njihovih besedah »beležijo odlične rezultate«. Njihov market je do danes preizkusila desetina aktivnih uporabnikov. »Prvič se največkrat odločijo za manjši nakup izdelkov, kot so pijača, prigrizki ali sladoled, naslednji nakup je že obsežnejši in podoben tedenskemu nakupu. V Ljubljani je veliko takih, ki nakupujejo v našem marketu dvakrat na mesec,« povzemajo nakupovalne navade svojih uporabnikov.
Med njimi prevladujejo stari od 25 do 45 let s srednjimi in višjimi dohodki, veliko je družin in aktivnih mladih ljudi s polnim urnikom, najbolj pa cenijo priročnost in prihranek časa, ki ga pridobijo, ko jim ni treba v trgovino, iskati izdelkov in jih nato nositi domov, kažejo raziskave. Tudi ponudbo gradijo na podlagi analitičnih podatkov, tako jo v skladu z željami in potrebami uporabnikov širijo, v nabor dodajajo vse več ekoloških, veganskih in brezglutenskih živil, strankam so na voljo celo izdelki trgovske znamke Tuš, ki je eden njihovih dobaviteljev.
Ob nedeljah ljudje največkrat naročajo sveže izdelke, kruh, mlečne izdelke, sadje in zelenjavo ter jajca in sladoled, sledijo ohlajene pijače in pivo, zelo dobro se prodaja tudi sveže meso.
Kaj pa opažajo, denimo, v Petrolovih prodajalnah? Na večini od 318 prodajnih mest po državi imajo izbor živilskih izdelkov in opazili so rahlo povečanje prodaje na lokacijah ob tranzitnih poteh in počitniških destinacijah, saj ob nedeljah ljudje pogosteje potujejo.
»Vendar na splošno prodaja izdelkov za gospodinjstvo ostaja konstantna. Večina kupcev se s temi izdelki oskrbi vnaprej, zato naša trenutna ponudba ni specifično prilagojena nedeljskim nakupom artiklov za gospodinjstvo. V preteklosti smo sicer poskusili razširiti ponudbo, vendar smo ugotovili, da je bolje, da se osredotočimo na tisto, kar naši kupci pri nas najbolj cenijo,« je pojasnila vodja korporativnega komuniciranja pri Petrolu Brigita Zorec.
Njihovi kupci si najpogosteje privoščijo kaj iz ponudbe kave na poti, brezalkoholnih pijač in sendvičev, v poletnih mesecih zaznavajo povečano prodajo sladoleda. Tudi njihove stranke lahko nakup blaga opravijo še pred obiskom prodajnega mesta prek aplikacije Na poti, s čimer lahko prevzamejo blago ob točno določeni uri, prav tako lahko izkoristijo možnost dostave do vozila.
Podobno kot na Madžarskem
Koliko pa so zaradi zaprtja trgovin ob nedeljah morebiti izgubili drugi trgovci? Kot odgovarjajo na trgovinski zbornici, naj bi se po navedbah trgovcev na račun omejitev obratovalnega časa prihodki od prodaje na ravni celotne dejavnosti znižali vsaj za 5 odstotkov.
»Izpad je še toliko večji pri trgovcih z oblačili, obutvijo in športno opremo na turističnih območjih in v mestnih središčih krajev, ki jih množično obiskujejo turisti. Z gotovostjo lahko trdimo, da se izpad prometa ni prelil na druge dni v tednu,« so povzeli. S podrobnejšimi podatki za Slovenijo ne razpolagajo, vendar pravijo, da pa lahko sklepajo, da bi bili mestoma podobni tistim, ki so jih zbrali v sosednji Madžarski.
Madžarska študija o zaprtju trgovin ob nedeljah je pokazala, da je bila nedelja pred tem drugi najpogostejši nakupovalni dan v nakupovalnih središčih – 27 odstotkov sodelujočih v raziskavi je tam nakupovalo ob nedeljah. Izkazalo se je še, da je za potrošnike zaradi zaprtja ob nedeljah nakupovanje postalo težje, da ljudje zaradi omejitev ob nedeljah nakupujejo manj pogosto, da v majhnih trgovinah, ki so ostale odprte, ugotavljajo rast nakupovanja, da je poslej v trgovinah pogosteje gneča ter da narašča nakupovanje v tujini in po spletu.
Novi predlog
Trgovinska zbornica je ob zadnjih spremembah zakona o trgovini novembra lani podala pobudo, da bi zakon omogočal trgovcu določitev obratovalnega časa prodajalne na 10 nedelj na leto, kar je tudi v skladu z izraženo voljo na referendumu, poudarjajo in dodajajo, da je trgovinska dejavnost edina dejavnost, za katero zakon določa prepoved obratovanja ob nedeljah, ter edina, ki ima glede nedeljskega dela določeno zaščito delavcev. Delavec ne sme biti razporejen na delo več kot dve nedelji v mesecu in ne več kot dvajset nedelj v letu, iz nedeljskega dela so izvzeti delavci, ki skrbijo za otroka do treh let starosti, delavke v nosečnosti in še eno leto po porodu oziroma ves čas, ko dojijo, ter delavci, ki živijo sami z otrokom s telesno ali duševno prizadetostjo. Poleg tega je za delo na nedeljo določen 100-odstotni dodatek.
»Tudi pri nas zaznavamo, da se v določenih intervalih ob sobotah zvečer in pred prazniki bistveno poveča število kupcev, prav tako zaznavamo odliv kupne moči v sosednje države, zlasti Italijo in Hrvaško. Daljše zaprtje med prazniki pa lahko negativno vpliva tudi na količino zavržene hrane,« še poudarjajo na trgovinski zbornici.
Dodajajo, da je Slovenija edina evropska država s tako strogim režimom obratovalnega časa prodajaln ob nedeljah, z odlivom kupne moči čez mejo pa da država izgublja zaradi manjšega priliva iz naslova DDV in trošarin, poleg tega tam potrošniki polnijo še gostinske in turistične blagajne, so prepričani. Na Hrvaškem, denimo, so z zakonom, ki velja od začetka tega meseca, omejili obratovanje posamezne prodajalne na največ 16 nedelj v koledarskem letu.
