Pečeno pohištvo, keramični zalivalnik, pitnik za čebele, čičke čačke
Oblikovalci in rokodelci, ki povečini nimajo svojega prodajnega prostora, so se tudi letos združili pod Jelko. Tako se imenuje njihova pop-up trgovina, ki je odprta še do božičnega večera v ljubljanskem Rogu. Tudi v tokratni, tretji izdaji so bili pozorni na to, da to ni samo prodajalna, temveč razstavni prostor. Prav tako se trudijo, kot je poudaril oblikovalec in rokodelec Rok Oblak, da povabijo ustvarjalce, ki sicer nimajo možnosti za prodajo v trgovinah.
Vsaka Jelka je nekoliko drugačna, tako po avtorjih kot po prostoru, kjer jo postavijo. Letošnja v Centru Rog je kombinacija večinoma keramičnih izdelkov s tekstilom, kajti to dvoje se zelo lepo dopolnjuje, je ugotavljal Rok Oblak, ki bo v Rogu mentor v Zelenem labu, kjer se bodo veliko ukvarjali z biomateriali. Ti so tudi v središču sogovornikove pozornosti, med drugim sam nabira glino, večinoma za Bežigradom, kjer imajo produkcijski prostor Krater.
Priložnostni prostori
A zamisel za pop-up trgovinico, ki bi delovala samo pred božično-novoletnimi prazniki, ko ljudje iščejo tudi izvirna darila in izdelke rokodelcev, je vzniknila drugje, v delavnici Levo pri ljubljanskih Križankah, kjer delujejo trije oziroma štirje keramičarji in arhitekti. »Ker nimamo možnosti, da bi izdelke prodajali v trgovini, smo priložnostno iskali prostor za predpraznični čas. Pred tremi leti smo ga opazili v Metalki, poklicali lastnika in ta je privolil, da ga lahko uporabljamo za 14 dni ter plačamo le stroške.« Povabili so še druge obrtnike, med njimi Kreativnice iz Škofje Loke, in ker je dobro uspelo, so ponovili lani, takrat so dobili prostor na Gornjem trgu, v Povezovalnici Dobro z dobrim, je pot te decembrske trgovinice opisal sogovornik.
V Rogu so že imeli delavnico POPečeno, zato so tokrat tam našli prostor za Jelko. Odprta je od začetka prejšnjega tedna do predbožičnega dne, torej do 24. decembra. Čeprav delujejo šele tri leta, so se, kot je dejal Oblak, naučili, da ljudje do tega dne kupijo večino daril, potem pa zanimanje usahne.
Pri postavitvi trgovine se trudijo, da je hkrati razstava njihovih izdelkov; pri tem sodelujejo z Anjo Radović, tudi vodjo bienala oblikovanja, sicer pa prav tako ustvarjalko iz keramike.
Med keramičnimi izdelki Roka Oblaka, ki so predstavljeni pod imenom Salto Dionys, je opaziti trebušaste skodelice, ki jih je poimenoval grelniki. Ker so narebrane na zunanji strani, je površina ravno toliko manjša, da se – seveda z vročim napitkom v njih – ne opečemo, ampak zgolj pogrejemo roke, kakor je demonstriral uporabo. Unikatne teksture je opaziti tudi na drugih izdelkih, kot so vaze, sklede ali krožniki, ki jih ustvarja v tehniki stiskanja gline skozi kalupe oziroma ekstrudiranju. »Ne obvladam klasičnih prijemov vrtenja, rad pa izumljam stroje, ki poenostavljajo oblikovanje gline ali ustvarjajo zanimive efekte iz nje,« je pojasnil.
Njegova pogruntavščina je tudi pitnik za čebele, ki ga je izdelal za sušna obdobja v urbanih okoljih. V glineno posodo se preprosto natoči voda, ki potem pronica skozi stene in jo lahko čebele (ter drugi opraševalci) srkajo. Izdelek je sicer še v fazi prototipa, želi pa ga razviti tudi kot izobraževalno orodje, je dejal.
Za prodajnim pultom
V trgovinici Jelka sicer sodeluje nekaj manj kot 20 domačih in tujih ustvarjalcev, ki se tudi izmenjujejo kot prodajalci. Ko smo jo obiskali, je bila dežurna prodajalka Bojana Ristevski Mlaker, oblikovalka keramike, ki jo poznamo iz Juha studia na Resljevi ulici v Ljubljani.
Ustvarjalka, ki je leta 2009 diplomirala na oddelku za keramiko na Fakulteti uporabnih umetnosti v Beogradu, se je v Ljubljano preselila 2017 in odprla studio, ki ga vodi skupaj z Julio Draškoci Ropret. V Jelki sodeluje prvo leto, veseli pa jo predvsem, da imajo tako ustvarjalci možnost, da se spoznajo in družijo, kot je ugotavljala.
V trgovinici je med drugim njen koledarček, poimenovala ga je Čičke čačke. »To so risbe, ki jih delam za pripravo z delom za keramiko. Na prejšnji razstavi POPečeno sem razstavljala porcelanaste vaze, ki so bile porisane na enak način,« je razložila, od kod čičke čačke, ki so lahko, ko zavržemo posamezne mesece koledarja, tudi samo slike. S soustvarjalko Julio Draškoci Ropret pa sta izdelali nakit iz porcelana, verižice in uhane. Kot drugi izdelki, so tudi ti unikatni in z razlago ustvarjalke razkrijejo številne skrivnosti izdelave.
Takšen je tudi VuVu zalivalnik, katerega uporabno vrednost bi težko ugotovili, če ga ne bi videli zapičenega v zemljo lonca s sobno rastlino. Izdelek je popolnoma nov, kot je zaslediti na instagramovem profilu njegovih snovalcev, študentov industrijskega oblikovanja Črta Štrublja in Luke Bernika. Keramični zalivalnik je sicer nastal kot posledica ene od mrzličnih dejavnosti, ki je v času pandemije zajela ljudi – kupovanja sobnih rastlin. Z vrnitvijo v normalnost so te rastline ostale v domovih, nihče pa jih več nima časa zalivati ...
Kdo je spletel šale in rokavice
Med najpogostejšimi darili pod jelko so prav gotovo šali in rokavice. Za pop-up Jelko jih je spletla Jona Bednjanec iz Ljubljane. Beseda spletla je morda malo preveč preprosta, da bi z njo opisali njeno ustvarjanje, saj ustvarja kolekcije s stroji, pri čemer kombinira različne materiale, barve in tehnike pletenja. Kljub temu je v Jelki nekaj izdelkov, ki jih je spletla ročno. Kot pravi, jo je pletenje privlačilo od majhnega, a je to počela bolj zase. Pri diplomi na naravoslovno-tehniški fakulteti, ko se je temu bolj posvetila, je spoznala, da jo res zanima, zato je nadaljevala s temo še na magisteriju. Pri delu uporablja ostanke materialov iz proizvodnje. Njen glavni cilj ni le zmanjšati količino tekstilnih odpadkov, ampak tudi oblikovati manjše kolekcije oblačil, ki trajajo. Prodaja jih večinoma v tujini, v glavnem v trgovinah, ki so specializirane za mlade oblikovalce, se pa kdaj pa kdaj udeleži tudi kakšnega sejma ali sodeluje v prodajalnah, kakršna je Jelka, je še povedala Jona Bednjanec.
Pozornost pritegne tudi besedna zveza Pečeno pohištvo. Prva morebitna asociacija na božične dobrote tukaj kmalu odpade. Pečeno pohištvo, v tem primeru obešalnik, stol in luč, so narejeni iz reciklirane plastike, zamislili pa sta si ga industrijski oblikovalki Nina Mršnik in Nuša Jelenc. Zakaj pečeno pohištvo? Ker je mogoče pohištvo narediti tudi z malo večjim, doma narejenim opekačem, kakor opisujeta avtorici, ki sta sicer svoje pohištvo predstavili že na 25. bienalu oblikovanja BIO 25.
