Drugega junija 1991, natanko ob šesti uri zjutraj, je skozi 7864 metrov dolg karavanški predor stekel promet. Na slovenski strani so prve avtomobile pričakali predstavniki republiškega sekretariata za promet in uprave za ceste s spominskimi darili in kovčki Toko. Nekaj tednov pred osamosvojitvijo smo Slovenci dobili enega najsodobnejših mejnih prehodov v Evropi. Projekt je že takrat veljal za geološko najzahtevnejšega v Alpah, ob dograditvi je bil deveti najdaljši avtocestni predor v Alpah in 16. na svetu. Še danes je to najdaljši cestni predor v Sloveniji.
Na slovesnosti 1. junija 1991, ki sta se je med drugim udeležila tudi predsednik slovenske vlade Lojze Peterle in ljubljanski nadškof in metropolit Alojzij Šuštar, je bilo večkrat povedano, da Slovenija skoraj sto let ni dobila nobene zares kakovostne cestne povezave proti Avstriji in Italiji, takrat pa skoraj hkrati dve; na drugem koncu Slovenije so namreč zaključevali tudi dela na mejnem prehodu Šentilj.
Eden od slavnostnih govornikov ob odprtju tunela je bil tudi Lojze Peterle, predsednik slovenske vlade.
Foto Srdjan Foto Živulovič/Bobo
A predor na začetku svojega delovanja ni imel sreče. Konec junija se je začela vojna v Sloveniji, slovenska stran predora je bila prizorišče spopada med Teritorialno obrambo in JLA, zato je bil nekaj časa zaprt. Na promet so potem vplivali tudi dogodki v nekdanji Jugoslaviji. Medtem ko so načrtovali, da bo šlo skozi predor v obe smeri povprečno 6000 vozil na dan, jih je bilo leta zatem polovico manj. A tudi to se je spremenilo. V povsem drugo smer.
1021 dni
Pred nekaj dnevi so torej minila tri desetletja od zgraditve poti, ki smo jo gradili trideset let. Načrte za predor je namreč že v poznih 70. letih izdelalo avstrijsko ministrstvo za promet, sprva je bil načrtovan kot dvocevni, a je bila kasneje zaradi premalo prometa narejena le ena cev.
Vrtanje predora se je zares začelo 12. avgusta 1986. Po 1021 dneh, to je 28. maja 1989 ob 7.15, so delavci, ki so gradili slovenski del, končali izkop in prišli do meje z Avstrijo.
Foto Srdjan Živulović/Bobo
V letu 1974 je bila ustanovljena jugoslovansko-avstrijska strokovna komisija za pripravo projekta, v naslednjih letih so sledile podrobnejše raziskave in študije. Pogodba med Avstrijo in Jugoslavijo o gradnji je bila podpisana 15. septembra 1978 na Bledu in v naslednjem letu so se začele intenzivne priprave na gradnjo. Slovesen začetek pripravljalnih del je bil januarja 1986, vrtati pa se je začelo 12. avgusta 1986. Po 1021 dneh, to je 28. maja 1989 ob 7.15, so delavci podjetij SCT Ljubljana in Polensky und Zöllner iz Salzburga, ki so gradili slovenski del predora, končali izkop in prišli do meje z Avstrijo. V letih izjemno zahtevne gradnje so na deponijo odpeljali skupno 301.000 prostorninskih metrov materiala, za pot skozi goro je bilo porabljenega 274 ton eksploziva, vgrajenih pa 1506 ton lokov in železnih mrež.
In iz predora je priletela lastovica
Kot se spominja upokojeni novinar Mirko Kunšič, je zamisel o karavanškem predoru začela zoreti na avstrijski strani. »Gradbeniki in geologi so si zamislili več kot dvajset različic, kje bi lahko prevrtali masiv Karavank. Stroka se je odločila za sedanjo traso. Pri tem gradbeniškem podvigu so na dolžini predorske cevi okrog 300 metrov v gori naleteli na ogromne količine vode. Udor je za nekaj časa zaustavil vrtanje, posledično se je izkazalo, da je ta voda po vsebnostih ena najboljših voda na svetu. Krstili so jo za Julijano. In z njo so imeli mnogi velikopotezne, a za zdaj še neuresničljive načrte.«
Kunšič se še spominja, da je bil prvi, ki je pred tridesetimi leti prevozil karavanški predor, turški državljan. Na odprtje je prišlo sedem ministrov Peterletove vlade, Dunaj pa je poslal politike drugega razreda. Ni bilo niti deželnega glavarja Haiderja, ki pa je kasneje gostil vse graditelje z obeh strani.
In še: med slovesnim odprtjem je iz predora priletela lastovica.
Ker so kasneje zaradi naraščanja prometa postajale kolone pred vhodom v predor vse pogostejše, je bil leta 2015 podpisan dogovor za izgradnjo druge cevi. In to je nova zgodba, ki jo vsi poznamo. Medtem ko so na avstrijski strani začeli vrtati 18. septembra 2018, je bilo prvih 900 metrov predora na slovenski strani izkopanih 3. junija 2021. Po sedanji časovnici naj bi bila dela končana v začetku maja 2025.
