Slavni sestri 20. stoletja

Tudi o mlajši sestri Jackie K. Onassis so pisali tako modni tisk kot resnejša časopisna imena
Fotografija: Bili sta lepi in imeli sta prefinjen občutek za modni slog, izbirali sta si bogate in slavne moške, z enim, grškim ladjarskim mogotcem Aristotelom Onassisom, sta imeli razmerje obe.
Foto Reuters
Odpri galerijo
Bili sta lepi in imeli sta prefinjen občutek za modni slog, izbirali sta si bogate in slavne moške, z enim, grškim ladjarskim mogotcem Aristotelom Onassisom, sta imeli razmerje obe. Foto Reuters

Jacqueline in Caroline Lee Bouvier, hčerki nekoč slavnega, nato pa propadlega in zapitega newyorškega borznega posrednika francoskih korenin Johna Vernouja Bouvierja III., sta bili (svojčas) eni najbolj slavnih sester 20. stoletja. Bili sta lepi in imeli sta prefinjen občutek za modni slog, izbirali sta si bogate in znane moške, z enim, grškim ladjarskim mogotcem Aristotelom Onassisom, sta imeli razmerje celo obe. Ločevala so ju tri leta in pol starostne razlike, a prvi je življenje naklonilo 64 let, drugi 85. Lee Radziwill je življenjsko pot sklenila pred dnevi, prav tako kot ena slavnih (četudi ne najslavnejših) zemljank, o kateri so pisali tako modni tisk kot resnejša imena časopisnega sveta.

»Najbolj smešna govorica o nama s sestro je, da sva rivalki. Zelo sva si blizu, vedno sva si bili. Pogosto sva skupaj,« je Lee za revijo People dejala že sredi sedemdesetih ter poudarila, da »ni nikogaršnja mlajša sestra. To je postano vprašanje.« A vsaj tisti čas, ko je Jackie postala ameriška prva dama, jo je sestrin status obremenjeval. »Toliko stvari nisem mogla početi, ko je bil moj svak predsednik. Potem sem bila končno svobodna,« je povedala v intervjuju za Vanity fair pred tremi leti. Kennedyjevi so tudi njeno razmerje z Onassisom razumeli kot izdajo družine. In četudi je Jackie pet let po smrti JFK ni povabila na svojo poroko z Onassisom, temveč jo je on, prav tako ji v oporoki ni ničesar namenila, rekoč, da ji je veliko dajala že za življenja, sta bili bolj povezani, kot se zdi na prvi pogled.

Marca 1962 sta šli na turnejo v Indijo in Pakistan Cecil Stoughton/ White House/ John F. Kennedy Presidential Library and Museum, Boston
Marca 1962 sta šli na turnejo v Indijo in Pakistan Cecil Stoughton/ White House/ John F. Kennedy Presidential Library and Museum, Boston

 

Učinek očetove bede?


Odraščali sta v dvonadstropnem stanovanju z 12 sobami sredi Manhattna in poletja preživljali v East Hamptonu, v tisti vili Bouvierjevih, v kateri sta nato njuni teta in sestrična, obe z istim imenom, Edith Bouvier Beale, klavrno obubožali med mački in rakuni ter postali navdih za film Sivi vrtovi. Tudi potem ko sta se starša ločila in se je njuna mama Janet vnovič poročila s premožnim investicijskim bankirjem Hughesom D. Auchinclossom, se je razkošno življenje nadaljevalo na posestvu v Severni Virginiji, poleti pa na Rhode Islandu. K temu, da sta si izbirali bogate moške, naj bi pripomogla očetova beda; v majhnem stanovanju brez sonca na East 74th Streetu jima je hrano postregel na mizici iz kartona, spali pa sta v jedilnici.
Oče, po katerem sta podedovali obrazne poteze, je dajal prednost Jackie, a tudi Lee je obiskovala prestižno dekliško šolo Miss Porter in šolanje nadaljevala na kolidžu, vendar ga je opustila, ko je postala asistentka pri sloviti modni urednici Harper's Bazaarja Diani Vreland. S poroko z Michaelom Canfieldom, sinom predsednika uprave znane ameriške založniške hiše Harper & Brothers, je prehitela Jackie, a je ta še istega leta postala žena senatorja Johna F. Kennedyja, ki ni bil samo zelo čeden in pameten, ampak predvsem zelo bogat.

Božič leta 1962 v Beli hiši s predsednikom Kennedyjem
Božič leta 1962 v Beli hiši s predsednikom Kennedyjem


Lee se je preselila v Veliko Britanijo, toda njen zakon je zaradi težav z zanositvijo, alkohola in premalo denarja konec petdesetih let razpadel. Nato se je poročila s poljskim princem v izgnanstvu Stanislawom Albrechtom Radziwillom, Stasom. Do konca življenja se je ponašala z nazivom princese, v zakonu pa sta se jima rodila Anthony in Christina. Ko je leta 1961 John F. Kennedy postal predsednik in njena sestra prva dama, sta bila tudi zakonca Radziwill, ki sta živela v razkošni hiši za Buckinghamsko palačo, v središču dogajanja »washingtonskega Camelota«. Med dveinpolletnim bivanjem Kennedyjevih v Beli hiši sta se sestri le še zbližali. Družini sta skupaj preživeli tri srečne božiče v Palm Beachu, Lee je bila z izbiro Jackiejinih oblačil menda najbolj zaslužna, da so Jackie leta 1961 na obisku v Parizu oklicali za »prvo damo mode«, leto pozneje sta se skupaj podali na turnejo po Indiji in Pakistanu ... Lee je spremljala JFK, ko je obiskal Evropo, saj Jackie, ki je bila tedaj v osmem mesecu nosečnosti, pred tem pa je imela splav, ni hotela tvegati. Lee je bila z njim v Berlinu, ko je izrekel znameniti stavek Ich bin ein Berliner, kar je pozneje opisovala kot najvznemirljivejši dogodek v življenju.


Povabilo na Christino


Ko se je konec septembra 1963, več kot mesec po smrti Jackiejinega novorojenčka Patricka sestri psihično stanje samo še poslabševalo, jo je Lee povabila v njuno družbo z Onassisom na ladjo Christina, ko je novembra istega leta odjeknila novica, da so JKF ustrelili, je Lee iz Londona nemudoma poletela v Washington in tam ostala še po pogrebu. A je pozneje Cecilu Beatonu priznala, da je ob tem tudi sama doživljala pekel, saj da Jackie ni znala drugega kot misliti nase in se smiliti sama sebi. Menda jo je celo klofnila. »Jackie je bila ljubosumna name, ne vem, ali zato, ker sem imela Stasa in otroka in ker sem ubrala svojo pot in postala neodvisna. Tako me je razjezila, da sem se zadrla nazaj, češ, hvalabogu, sem se vsaj osamosvojila od staršev in tebe in vsega iz prejšnjega življenja.«

Leto dni po smrti JFK se je Jackie preselila na Peto avenijo, Robert Kennedy pa je menda prisilil Stasa, da je kupil razkošno stanovanje v bližini, da bi se otroci družili. Ko je Lee začela pisati za Ladies' Home Journal, se je spoprijateljila s pisateljem Trumanom Capotejem, ki jo je opogumil, da se je podala v igralstvo, česar si je menda nekoč želela tudi Jackie. Toda pogorela je tako v odrski postavitvi Filadelfijske zgodbe kot v televizijskem remaku Laure. Prijela se je je oznaka, da je ena od Capotejevih labodk, kakor je imenoval svoje lepe in bogate prijateljice iz newyorške visoke družbe. Ko je sredi sedemdesetih v reviji Esquire objavil kratko zgodbo La Côte Basque 1965, v kateri je razkril umazane seksualne podrobnosti v zvezi z labodkami in je nato ena od njih naredila samomor, se je ohladilo ne samo njuno prijateljstvo, ampak končala tudi pisateljeva kariera.

Lee Radziwill z modnim oblikovalcem Alberom Elbazom v Parizu Foto AFP
Lee Radziwill z modnim oblikovalcem Alberom Elbazom v Parizu Foto AFP

 

Od mode do notranjega oblikovanja in televizije


Lee Radziwill je med drugim skrbela za odnose z javnostjo modnega oblikovalca Giorgia Armanija, v sedemdesetih je delala kot oblikovalka notranje opreme. Leta 1974 ji je televizijska mreža CBS zaupala pogovorno oddajo, v kateri je razpravljala s svojimi slavnimi prijatelji, tudi Rudolfom Nurejevom in modnim oblikovalcem Halstonom, toda po šestih oddajah so jo umaknili s sporeda. Istega leta se je uradno ločila od obubožanega Stasa, tožbo za razvezo je proti Jackie vložil tudi Onassis, ki se po poroki ni odrekel živahnemu ljubezenskemu življenju, najraje z operno divo Mario Callas, toda 15. marca 1975 ga je v Parizu prehitela smrt. V poravnavi z Onassisovo hčerjo Christino je Jackie iztržila 20 milijonov dolarjev ter dodatnih šest za plačilo davščin, že do konca desetletja pa je njeno bogastvo naraslo na 150 milijonov dolarjev, še 40 milijonov naj bi bile vredne njene umetnine, nakit in nepremičnine. Medtem je Lee vse težje shajala, leta 1979 je prodala stanovanje na Peti aveniji in se preselila v mnogo manjšega nedaleč stran, to je morala v naslednjih desetletjih še večkrat ponoviti.

Leta 1988 se je še tretjič poročila, in sicer z režiserjem Herbertom Rossom, začetek devetdesetih je zaznamovala sinova bolezen. Leta 1994 je za rakom zbolela tudi Jackie in nekaj mesecev zatem, 19. maja, na rojstni dan njunega očeta, umrla. Pet let pozneje sta umrla še sinova obeh sester, najprej v letalski nesreči Jackiejin sin John jr., manj kot mesec zatem za rakom Leejin Anthony. Ob nedavni smrti Lee je njena snaha, Anthonyjeva vdova Carole Radziwill, znana kot igralka v resničnostni seriji Resnične gospodinje New Yorka, za revijo People dejala, da ko je taščo spoznala pred tridesetimi leti, se ji je zdela ena najbolj zanimivih žensk, bila je princesa, lepotica, svetovna popotnica. Tudi po Anthonyjevi smrti jo je vabila domov na večerje, kdaj tudi v kino, kot svojo snaho. »Bila je nenasitna bralka, vedela je vse o zadnjih razstavah, knjigah in gledaliških predstavah. Znala je našteti nove oblikovalce od Pariza do New Yorka in napovedati, kako dolgo se bodo obdržali na sceni. Tekoče je govorila špansko in francosko. Bila je originalna in mnogi so jo imeli radi. Izjemna ženska, ki sem jo spoznala pred desetletji, je bila zadnja leta krhka, a še vedno radovedna in z močno voljo. Nikoli ni bila v senci nikogar. Bila je sonce.«

Preberite še:

Objavili intervjuje Jackie Kennedy
Najhujši dan v življenju Jackie Kennedy

Komentarji: