Znanstveno rajanje se začenja
Miha Kos, pobudnik Znanstivala: Prvo leto si je znanstvene dogodivščine ogledalo slabih osem tisoč ljudi, lani jih je bilo že 35.000.
Odpri galerijo
Miha Kos, pobudnik in soustanovitelj Hiše eksperimentov in Znanstivala
Danes se v Ljubljani začenja deseti Znanstival. Eden največjih dosežkov Hiše eksperimentov (HE), ki ga pripravlja, je gotovo v tem, da ob poimenovanju tega festivala znanosti in radovednosti, tako rekoč nihče ne potrebuje več razlage, kaj to je. Kar ostaja stalnica, pa so opozorila dr. Miha Kosa, pobudnika in soustanovitelja hiše na Trubarjevi v Ljubljani, da potrebuje in si zasluži večje in ustreznejše prostore. To je tudi njegov sanjski eksperiment. Pred začetkom znanstvenega rajanja je odgovoril na naš vprašalnik.
Znanstivale posvečamo Božu Kosu, ki je zelo spodbujal vse dejavnosti Hiše eksperimentov. Umrl je mesec dni pred prvim festivalom, zato tega gotovo nikoli ne bom pozabil. Prav tako se mi je globoko v spomin vtisnil zadnji dan prvega Znanstivala, ko smo skupaj z gosti in domačimi ustvarjalci proslavili konec, čakali na številke, seštevali, se veselili odzivov obiskovalcev in si prisegli večno zvestobo.
Potekal je v Ljubljani in Mariboru, na prvem je bilo 34 šovov, na drugem 26. Sodelovalo je devet tujih predavateljev in 30 drugih. V Mariboru je bilo 2500 obiskovalcev, v Ljubljani 5400.
Šovov bo sto, na različne načine sodeluje 150 ljudi, 22 iz tujine. Lani je bilo na dogodkih 35.000 ljudi.
Delamo na tem. Ljudje veselo sejejo ivanjščice, ki bodo poskrbele, da bo dovolj kisika za Znanstival. Morda pa obstaja tudi kakšna korelacija med kisikom in lepim vremenom. Ne vem, a upajmo.
Ah, tega ne spremljam. Raven komunikacije v teh kampanjah se je tako spustila, da je podobna peskovniku, kjer se prepirajo za vsako potičko, ki jo nekdo naredi. Ampak svetujem ljudem, da kritično razmišljajo, ko volijo. Vizija Hiše eksperimentov je zdrava demokracija: doseči izrazito večino ljudi, ki kritično razmišljajo in ukrepajo aktivno. Naša hiša ni namenjena otrokom, ampak vsem državljanom, vsem volivcem, vsem ljudem, ki si drznejo kritično razmišljati, ki postavljajo vprašanja in ki iščejo odgovore.
Razdelil bi ga na več oblik. Med najspektakli bo letošnji, ker spodbuja ljudi k timskemu delu. Dogajal se bo na Prešernovem trgu v soboto in nedeljo. Zagotovo ga boste opazili, če boste šli mimo. Strašansko všeč mi je bilo tudi kolesarjenje čez Ljubljanico, saj je bilo tudi prvo na svetu, ravno tako kolesarjenje čez nenewtonsko tekočino.
Med dogodivščinami pa je nemogoče izpostaviti eno. Toliko jih je že bilo, samo letos jih bo sto. Ljubo mi je, ker se bo na vrtu eksperimentov predstavilo toliko institucij, prav tako so mi pri srcu razstave, ki povezujejo znanost in umetnost in letos še posebej opozarjajo na bogastvo kultur, ki prihajajo v Slovenijo in bi jih bilo nujno treba uporabiti, saj nas samo bogatijo.
Ogromno jih je bilo. Na napakah se učimo, so najboljši način učenja in jih je treba nagrajevati, ne kaznovati. Kiksi so nastajali pri logistiki, pri postavljanju ozvočenja, ki ga vedno znova spoznavamo … Veliko je takih reči, za katere kaže, da bi lahko šlo kaj narobe, a se ponavadi dobro razplete, kajti pri Znanstivalu je v ozadju toliko palčkov, ki rešujejo vse mogoče zagate. Srečo imamo tudi, ker delamo z ljudmi, ki so izvrstni improvizatorji in znajo morebitne spodrsljaje bodisi vključiti v šov bodisi zaobiti in pozneje uporabiti.
Najraje bi spremenil miselnost slovenskih sponzorjev in donatorjev, da bi sprevideli, da sponzorstvo in donatorstvo ne pomenita nekoga tetovirati z logotipom, ampak da lahko veliko vložijo v družbo s tem, ko podprejo dogodke, ki ljudi ohranjajo radovedne, ustvarjalne, kajti iz tega sledi inovativnost, iz inovativnosti zdravo podjetništvo in naposled se bumerang vrne. Morda res ne v treh sekundah, toda učinek je lahko veliko močnejši. Pred Znanstivalom sem se domislil sponzorstva v zadnjem trenutku in 60 podjetjem razposlal ponudbe. Od vseh teh sem dobil le en negativni odziv, drugi pa niti odgovorili niso.
V Znanstivalu neskončno uživam. Neznansko zadovoljstvo je videti, da prihajajo nove zamisli, da se ljudje z veseljem vračajo in izmenjavajo ideje.
Ustrezna Hiša eksperimentov. V pametnem okolju bi namreč bila sama po sebi lep eksperiment. Zelo si želim tudi, da bi lahko naš projekt Hiška eksperimentov, med katerim se šole in druge ustanove za en dan spremenijo v center znanosti, obogatili z dodatnimi ljudmi, kombiji in številom mobilnih eksperimentov. Zdaj jih imamo okoli 80, rad pa bi, da bi dosegli število 300.
Žuli me, ker so se ustvarjanja novega centra znanosti v Ljubljani lotili tisti, ki tega še nikoli niso počeli. Hiša eksperimentov nikoli ne bo delovala v okviru nečesa drugega; je samostojna institucija, ki ima svojo vizijo in svojo misijo. Da bi šli v nek javni zavod, katerega politiko bo kreirala politika in katerega vsebina je to, kar Hiša eksperimentov že počne, nikakor ne pride v poštev.
Upam, da lepo vreme.
Po dolgem času spet pride Brian Jones iz ZDA. Povabili smo vse »stare ase«, manjkal bo, mislim, da samo Bob Friedhoffer, ravno tako iz ZDA. Od domačih bodo prišli vsi hišni demonstratorji, mnogi tudi iz zunanjih institucij, na primer profesor z ljubljanske fakultete za računalništvo Janez Demšar s šovi iz računalništva. Kar nekaj tistih, ki so končali našo šolo izdelovanja šovov, prihajajo zdaj kot gosti. Njihovi šovi so odlični. Zelo se veselim predstave Svena Dražana iz Češke, prav tako predavanj Zvia Paltiela iz Izraela, kajti ta so vselej neznansko duhovita.
Pravijo, da prvega ne pozabiš nikoli …
Znanstivale posvečamo Božu Kosu, ki je zelo spodbujal vse dejavnosti Hiše eksperimentov. Umrl je mesec dni pred prvim festivalom, zato tega gotovo nikoli ne bom pozabil. Prav tako se mi je globoko v spomin vtisnil zadnji dan prvega Znanstivala, ko smo skupaj z gosti in domačimi ustvarjalci proslavili konec, čakali na številke, seštevali, se veselili odzivov obiskovalcev in si prisegli večno zvestobo.
Prvi Znanstival v številkah?
Potekal je v Ljubljani in Mariboru, na prvem je bilo 34 šovov, na drugem 26. Sodelovalo je devet tujih predavateljev in 30 drugih. V Mariboru je bilo 2500 obiskovalcev, v Ljubljani 5400.
Deseti Znanstival v številkah?
Šovov bo sto, na različne načine sodeluje 150 ljudi, 22 iz tujine. Lani je bilo na dogodkih 35.000 ljudi.
Obisk je odvisen od vremena. Imate kakšen »urok« za lepe sončne dni?
Delamo na tem. Ljudje veselo sejejo ivanjščice, ki bodo poskrbele, da bo dovolj kisika za Znanstival. Morda pa obstaja tudi kakšna korelacija med kisikom in lepim vremenom. Ne vem, a upajmo.
Kaj pa zdravilo proti vsesplošni obremenjenosti ljudi s floskulami iz predvolilne kampanje?
Ah, tega ne spremljam. Raven komunikacije v teh kampanjah se je tako spustila, da je podobna peskovniku, kjer se prepirajo za vsako potičko, ki jo nekdo naredi. Ampak svetujem ljudem, da kritično razmišljajo, ko volijo. Vizija Hiše eksperimentov je zdrava demokracija: doseči izrazito večino ljudi, ki kritično razmišljajo in ukrepajo aktivno. Naša hiša ni namenjena otrokom, ampak vsem državljanom, vsem volivcem, vsem ljudem, ki si drznejo kritično razmišljati, ki postavljajo vprašanja in ki iščejo odgovore.
Najdogodek vseh Znanstivalov?
Razdelil bi ga na več oblik. Med najspektakli bo letošnji, ker spodbuja ljudi k timskemu delu. Dogajal se bo na Prešernovem trgu v soboto in nedeljo. Zagotovo ga boste opazili, če boste šli mimo. Strašansko všeč mi je bilo tudi kolesarjenje čez Ljubljanico, saj je bilo tudi prvo na svetu, ravno tako kolesarjenje čez nenewtonsko tekočino.
Med dogodivščinami pa je nemogoče izpostaviti eno. Toliko jih je že bilo, samo letos jih bo sto. Ljubo mi je, ker se bo na vrtu eksperimentov predstavilo toliko institucij, prav tako so mi pri srcu razstave, ki povezujejo znanost in umetnost in letos še posebej opozarjajo na bogastvo kultur, ki prihajajo v Slovenijo in bi jih bilo nujno treba uporabiti, saj nas samo bogatijo.
Kakšen znanstikiks?
Ogromno jih je bilo. Na napakah se učimo, so najboljši način učenja in jih je treba nagrajevati, ne kaznovati. Kiksi so nastajali pri logistiki, pri postavljanju ozvočenja, ki ga vedno znova spoznavamo … Veliko je takih reči, za katere kaže, da bi lahko šlo kaj narobe, a se ponavadi dobro razplete, kajti pri Znanstivalu je v ozadju toliko palčkov, ki rešujejo vse mogoče zagate. Srečo imamo tudi, ker delamo z ljudmi, ki so izvrstni improvizatorji in znajo morebitne spodrsljaje bodisi vključiti v šov bodisi zaobiti in pozneje uporabiti.
Kaj bi spremenili?
Najraje bi spremenil miselnost slovenskih sponzorjev in donatorjev, da bi sprevideli, da sponzorstvo in donatorstvo ne pomenita nekoga tetovirati z logotipom, ampak da lahko veliko vložijo v družbo s tem, ko podprejo dogodke, ki ljudi ohranjajo radovedne, ustvarjalne, kajti iz tega sledi inovativnost, iz inovativnosti zdravo podjetništvo in naposled se bumerang vrne. Morda res ne v treh sekundah, toda učinek je lahko veliko močnejši. Pred Znanstivalom sem se domislil sponzorstva v zadnjem trenutku in 60 podjetjem razposlal ponudbe. Od vseh teh sem dobil le en negativni odziv, drugi pa niti odgovorili niso.
Česa ne bi spremenili?
V Znanstivalu neskončno uživam. Neznansko zadovoljstvo je videti, da prihajajo nove zamisli, da se ljudje z veseljem vračajo in izmenjavajo ideje.
Sanjski eksperiment?
Ustrezna Hiša eksperimentov. V pametnem okolju bi namreč bila sama po sebi lep eksperiment. Zelo si želim tudi, da bi lahko naš projekt Hiška eksperimentov, med katerim se šole in druge ustanove za en dan spremenijo v center znanosti, obogatili z dodatnimi ljudmi, kombiji in številom mobilnih eksperimentov. Zdaj jih imamo okoli 80, rad pa bi, da bi dosegli število 300.
Kje vas čevelj žuli?
Žuli me, ker so se ustvarjanja novega centra znanosti v Ljubljani lotili tisti, ki tega še nikoli niso počeli. Hiša eksperimentov nikoli ne bo delovala v okviru nečesa drugega; je samostojna institucija, ki ima svojo vizijo in svojo misijo. Da bi šli v nek javni zavod, katerega politiko bo kreirala politika in katerega vsebina je to, kar Hiša eksperimentov že počne, nikakor ne pride v poštev.
Kaj bo najbolj »zažgalo« na tem Znanstivalu?
Upam, da lepo vreme.
Kdo pride in kdo bo manjkal?
Po dolgem času spet pride Brian Jones iz ZDA. Povabili smo vse »stare ase«, manjkal bo, mislim, da samo Bob Friedhoffer, ravno tako iz ZDA. Od domačih bodo prišli vsi hišni demonstratorji, mnogi tudi iz zunanjih institucij, na primer profesor z ljubljanske fakultete za računalništvo Janez Demšar s šovi iz računalništva. Kar nekaj tistih, ki so končali našo šolo izdelovanja šovov, prihajajo zdaj kot gosti. Njihovi šovi so odlični. Zelo se veselim predstave Svena Dražana iz Češke, prav tako predavanj Zvia Paltiela iz Izraela, kajti ta so vselej neznansko duhovita.
