Tiskane izdaje
Ko sem pred leti na obisku silicijeve doline prvič obiskal znameniti Googleplex, sem pomislil, da se nahajam v nekakšnem Disneylandu za računalniške zanesenjake.
Na vrtu so kraljevali kipi dinozavrov in različni nenavadni predmeti, ki so jih guglovci prinesli s potovanj. Delovni prostori so spominjali na igrišča brez igrač, v menzah je dišala tako hitra kot eksotična hrana. Na trenažerjih so bile naložene znanstvenofantastične filmske klasike in najnovejša serija govorov ted.
»Fascinantno, a kar malce strašljivo,« je okolje komentiral hrvaški razvijalec, ki se je Googlu pridružil pred nekaj meseci. Vse je tako vzhičeno in pozitivno. Vsak je prepričan, da bo prav njegova inovacija spremenila svet na bolje in rešila kak velik problem človeštva. »Morda se moram še malo privaditi, ampak včasih se počutim kot v kakem kultu,« je bil iskren sogovornik.
Ideja ali celo ideologija, po kateri je zasnovan Googleplex, je pritegnila že kar nekaj znanih tehnoloških publicistov, ki so o njej napisali veliko člankov in knjig. A jo ni treba iskati samo v knjigah. Zelo nazorno jo je prikazal tudi nedavni razvijalski dogodek I/0 2013, na katerem so Googlovi inženirji predstavljali najnovejše razvojne strategije iskalniškega velikana.
Predstavitve so trajale kar dobre štiri ure in jih priporočam vsem, ki jih zanimajo googlova denarnica (pošiljanje denarja po gmailu), vesoljska navigacija, robotski avtomobili in drugi projekti, s katerimi se ukvarjajo njihovi inženirji. Za vpogled v googlovo razmišljanje pa je bil najbolj zanimiv nastop soustanovitelja Larryja Pagea in njegovi odgovori na vprašanja udeležencev.
Page je - kot ugotavlja tudi biograf Googla Steven Levy - iskreno prepričan, da je njegovo podjetje samo sredstvo, ki mu pomaga uresničiti življenjsko poslanstvo: izboljšati svet s pomočjo tehnologije. Zaradi tehnološkega napredka danes veliko ljudi počenja stvari, ki jih zanimajo, saj niso več omejeni z življenjskimi nujnostmi (lovom, poljedelstvom, garanjem v tovarni ...). Vendar znanost in tehnologija kljub velikim zaslugam nista dovolj cenjena, saj znanstveniki še vedno veljajo za nedružabne čuidake. Regulatorji in politiki zavirajo napredek z neumnimi zakoni, namesto da bi ga spodbujali. Številna tehnološka podjetja (izpostavil je Oracle in Microsoft) namesto o velikih inovacijah razmišljajo samo o denarju, v medijih pa prevladujejo negativnost in kritike.
Skoraj vse novice, ki jih lahko preberem o Googlu, pišejo o tekmi, boju Googla z drugimi tehnološkimi podjetji in podobne neumnosti, namesto da bi poudarjali sodelovanje, brez katerega ni inovacije. Zaradi negativnosti in zapiranja napredujemo počasneje od potencialov, razvijemo premalo prelomnih novosti in prepočasi uvajamo tehnologije, ki izboljšujejo življenje, je prepričan Page. Zato je med odgovarjanjem na vprašanja čisto resno namignil, da bi se bilo zanimivo preseliti nekam, kjer ne bi bilo toliko neumnih omejitev.
Navzoči novinarji zaradi kritike medijske »negativnosti« niso skrivali ironije. Retorično so se spraševali, ali se bo Google preselil na drug planet ali ustanovil utopično državo, kjer zanj ne bodo veljala družbena pravila, zakoni in načela prostega trga. Larryja so opomnili, da kljub idealizmu še vedno vodi veliko nadnacionalno podjetje, ki je zaradi poslovnih interesov že večkrat prekršilo načela odprtosti in se je moralo zagovarjati zaradi domnevne zlorabe tržnega položaja. V njegovem zavračanju konstruktivnih kritik pa so prepoznali zametke »neresničnostnega polja«, po katerem je slovel dolgoletni vodja Appla Steve Jobs.
Takšna neresničnostna polja so značilna za številne tehnološke vizionarje. Lahko so utopična, idealistična in včasih otročja. Brez večjih težav jih je mogoče zavrniti z racionalno kritiko ali ironijo, razglasiti za naivni tehnološki determinizem ali obtožiti arogance. Vendar je treba Pageov nastop kljub temu jemati zelo resno, saj nam pokaže, kakšna miselnost velja v Googlovem svetu. Svetu globalnega podjetja, ki mu vsak dan zaupamo skoraj vse - od najbolj zasebnih misli do potrošniških navad.
