Negujmo slovenski strokovni jezik
Spopad s površno ali napačno rabo izrazov je naporen in pogosto neuspešen.
Odpri galerijo
Prostori bivše tovarne Rog v Ljubljani. FOTO: Matej Družnik/Delo
V letu 1985, ko sem bil kot štipendist britanskega sklada Leverhulme Trust raziskovalni sodelavec na Cranfield Institute of Technology, School of Management, v Angliji, me je »našlo« povabilo k sodelovanju pri izdelavi gesel v prvem Pojmovniku poslovne informatike v Sloveniji. Poslal mi ga je moj mentor pri izdelavi doktorske disertacije prof. dr. Ivan Turk. Za pojmovnik, ki ga je prof. Turk pripravil skupaj s številnimi sodelavci in je izšel leta 1987, naj bi pripravil nekaj deset gesel. Mentorju sem se za zaupanje zahvalil, vendar sem prevzel odgovornost le za izdelavo okoli 20 gesel. Se pa spomnim, da je mentor pri razlagi gesel poleg vsebinske natančnosti zahteval tudi ustrezno visoko raven rabe slovenskega jezika.
Njegova smrt v začetku decembra 2020, skoraj natančno 220 let po rojstvu Franceta Prešerna, mi, kljub že objavljenemu nekrologu, podpisanemu od Ajde in Nevena Boraka (Delo, 23. decembra 2020, str. 8), skoraj nalaga zadolžitev, da ob zapisanem v tem nekrologu s kritiko današnjih razmer na področju rabe slovenskega (strokovnega) jezika dodam še »sporočilo« tega manj predstavljenega dela mentorjeve dediščine. K temu me zavezuje tudi njegovo napotilo, izrečeno po zagovoru doktorske disertacije sedanjega predsednika društva Slovenska akademija za management (dSAM) Jožeta Kropivška v decembru leta 2001 pod mentorstvom prvega predsednika tega društva prof. dr. Rudija Rozmana. Ob kosilu, ki je sledil zagovoru, mi je prof. Turk kot drugemu članu komisije za zagovor doktorata namignil, naj bi nadaljeval njegovo delo pri utrjevanju slovenskega izrazja na določenih področjih. Seveda sem si bil takoj na jasnem, da v »njegove velike čevlje« na področju bogatenja slovenskega strokovnega izrazja nisem niti pripravljen niti upravičen stopiti, zato sem odgovoril, da se bom v okviru možnosti in svojih sposobnosti trudil vsaj nekoliko delovati v tej smeri.
Tako sem po upokojitvi leta 2010 ob začetku delovanja dSAM prevzel usmerjanje dela sekcije za izrazje pri tem društvu. V nekaj letih smo pripravili prevajalnik angleških izrazov s področij ravnateljevanja in organizacije ter sorodnih področij z njihovimi opredelitvami za nekaj več kot 150 pojmov ter ga posredovali več kot 50 uredništvom slovenskih občil in strokovnim združenjem. Pri tem pa smo – ob nekaj redkih izjemah – naleteli na zelo mlačen odziv in zato posledično tudi na nadaljevanje slabe jezikovne prakse na omenjenih področjih.
Ugotavljam, da večina slovenskih znanstvenikov, strokovnjakov in novinarjev z omenjenih področij ne kaže prepotrebne skrbi za uveljavljanje ustreznega slovenskega izrazja, saj smo v njihovih prispevkih pogosto priča spačenkam, povezanimi z logiko »kalka«, to je dobesednega prevajanja angleških besed v slovenščino. Naj to ponazorim le z dvema primeroma, ki me vedno znova »zbodeta v srce«: prevajanje angleških izrazov »human resources management« z »upravljanje s človeškimi viri« in »industrial organization« z »industrijska organizacija«. V prvem primeru gre namreč ob vsebinsko ustreznem prevodu namreč za »ravnanje z zmožnostmi zaposlencev«, v drugem pa za – vsaj v večinski rabi – »strukturo dejavnosti«, torej za deleže in s tem vpliv različno velikih združb, predvsem podjetij, v opazovani dejavnosti.
Oba ponujena prevoda zahtevata še dodatno obrazložitev. Beseda »resources« se v besedilih naših »prevajalcev« največkrat navaja z »viri«, čeprav je ta prevod morda primeren le v nekaj malega (do pet) odstotkih. Znanstveniki, strokovnjaki in drugi prevajalci, ki »dajo kaj nase«, bi iskali možnost prevoda z izrazi, kot so »dejavniki«, »prvine«, »sredstva«, »dobrine« in podobno, predvsem pa v besedi »zmogljivosti«. Besedo »management« sam v skoraj vseh primerih prevajam z besedo »ravnateljevanje« ali besedno zvezo »ravnanje s/z ….«. O problematiki prevajanja besede »management« sem podrobno pisal v Delu že v letih 1994 in 1995, zato sem bil še toliko bolj razočaran, ko so poklicni »slovenisti« večinoma dobesedno pokleknili pod »pritiskom« angleškega izrazja in proglasili »menedžment« kot slovensko ustreznico. Lani v času covida-19 sem tako na daljavo poslušal zagovor doktorata na temo prevajanja besede »management« in se čudil lahkotnosti slovenistk v komisiji pri strinjanju s to ustreznico.
Tudi v primeru prevoda »industrial organization« z »industrijska organizacija« gre za »kalkiranje« pri obeh besedah. Angleška beseda »industry« je v zadnjih 10 letih skoraj izpodrinila slovenske besede »dejavnost«, »panoga«, »področje«, pa naj nas zato ne čudi, če govorijo o »bančni industriji«, »industriji turizma« in tako naprej. Čakam samo še na izraz »porodnišnična industrija«, pa bomo dosegli vrhunec angliziranja teh izrazov. Beseda »organization« (v ameriški angleščini) ali »organisation« (v britanski angleščini«) pa ima namreč lahko različne pomene. Največkrat gre v izvirniku za združbo, kot je podjetje, zavod, društvo in podobno. V navedenem primeru gre – kot že napisano – za sestavo ali strukturo. Tako je smiselno že moj (so)mentor pri diplomskem delu in magistraturi prof. dr. Filip Lipovec z izredno natančnostjo ugotovil, da gre najbolj dosledno zagovarjati razumevanje izraza »organizacija« kot sestave razmerij (med ljudmi ali združbami). Neverneži naj svoj morebitni odklonilni odnos do takega razumevanja preverijo z iskanjem odgovora na vprašanje, kaj pojmovati pod izrazoma »reorganizacija« in »dezorganizacija«. Težko si bodo odgovorili drugače, kot da gre za spremembo razmerij med sodelujočimi oziroma razpad razmerij med njimi.
Primerov površne rabe bi lahko naštel še vse preveč. Spopad s površno ali napačno rabo izrazov je naporen in pogosto neuspešen. Naj spomnim tako samo še na prevladujočo napačno rabo izrazov »korporativno upravljanje« namesto pravilnega »korporacijsko upravljanje«, v večini primerov »delovnih mest« namesto »zaposlitev« in »produkti« namesto »poslovni učinki«.
Sicer pa se temu ob splošnem stanju »skrbi« za kakovost slovenskega jezika, ko tudi plačani radijski, televizijski in uradni govorci in njihovi gostje kar tekmujejo v rabi »angleških« besed, kot so »suportiran« namesto »podprt«, »targetiran« namesto »ciljan«, »kompetitor« ali »konkurent« namesto »tekmec«, pravzaprav ni čuditi. Prav na dan pisanja osnutka tega prispevka je bilo na radiu v trenutku iskanja ustreznega slovenskega izraza za »posodobljen« slišati kar »novo slovensko« besedo »apdejtid«.
Ko smo že pri omenjeni skupini govorcev, se kot državljan Slovenije sprašujem, ali so ti in še marsikdo drug pozabili, da imamo ob predlogu »z« tudi predlog »s«, da imamo ob glagolu »moči« tudi glagol »morati«, da naj pri izgovorjavi ne bi izpuščali samoglasnikov, na primer pri besedi »približno« in tako naprej. Čudim se tudi, da je besedna zveza »ne rabiš tega delat« kar naenkrat sprejemljiva, raba v rodilniku zanemarjena. Ob prej navedenih »prekrškarjih« se na ta seznam uvrščajo tudi politiki in celo kulturni delavci.
V »boju« s tvorci angliziranega »kalkiranega novoreka« sem eno redkih »zmag« dosegel prav na pobudo prof. Turka, ko mi je uspelo Združenje članov nadzornih svetov prepričati, da so ob prevajanju besede »governance« namesto izraza »vladanje« uveljavili izraz »upravljanje«. Naj bodo vsem skrbnikom in negovalcem slovenskega strokovnega jezika vsaj kulturni prazniki, kot je 8. februar, v spodbudo za doseganje več takih zmag!
***
Prof. dr. Miran Mihelčič ekonomist
Prispevek je mnenje avtorja in ne odraža nujno stališč uredništva.
Njegova smrt v začetku decembra 2020, skoraj natančno 220 let po rojstvu Franceta Prešerna, mi, kljub že objavljenemu nekrologu, podpisanemu od Ajde in Nevena Boraka (Delo, 23. decembra 2020, str. 8), skoraj nalaga zadolžitev, da ob zapisanem v tem nekrologu s kritiko današnjih razmer na področju rabe slovenskega (strokovnega) jezika dodam še »sporočilo« tega manj predstavljenega dela mentorjeve dediščine. K temu me zavezuje tudi njegovo napotilo, izrečeno po zagovoru doktorske disertacije sedanjega predsednika društva Slovenska akademija za management (dSAM) Jožeta Kropivška v decembru leta 2001 pod mentorstvom prvega predsednika tega društva prof. dr. Rudija Rozmana. Ob kosilu, ki je sledil zagovoru, mi je prof. Turk kot drugemu članu komisije za zagovor doktorata namignil, naj bi nadaljeval njegovo delo pri utrjevanju slovenskega izrazja na določenih področjih. Seveda sem si bil takoj na jasnem, da v »njegove velike čevlje« na področju bogatenja slovenskega strokovnega izrazja nisem niti pripravljen niti upravičen stopiti, zato sem odgovoril, da se bom v okviru možnosti in svojih sposobnosti trudil vsaj nekoliko delovati v tej smeri.
Tako sem po upokojitvi leta 2010 ob začetku delovanja dSAM prevzel usmerjanje dela sekcije za izrazje pri tem društvu. V nekaj letih smo pripravili prevajalnik angleških izrazov s področij ravnateljevanja in organizacije ter sorodnih področij z njihovimi opredelitvami za nekaj več kot 150 pojmov ter ga posredovali več kot 50 uredništvom slovenskih občil in strokovnim združenjem. Pri tem pa smo – ob nekaj redkih izjemah – naleteli na zelo mlačen odziv in zato posledično tudi na nadaljevanje slabe jezikovne prakse na omenjenih področjih.
Ugotavljam, da večina slovenskih znanstvenikov, strokovnjakov in novinarjev z omenjenih področij ne kaže prepotrebne skrbi za uveljavljanje ustreznega slovenskega izrazja, saj smo v njihovih prispevkih pogosto priča spačenkam, povezanimi z logiko »kalka«, to je dobesednega prevajanja angleških besed v slovenščino. Naj to ponazorim le z dvema primeroma, ki me vedno znova »zbodeta v srce«: prevajanje angleških izrazov »human resources management« z »upravljanje s človeškimi viri« in »industrial organization« z »industrijska organizacija«. V prvem primeru gre namreč ob vsebinsko ustreznem prevodu namreč za »ravnanje z zmožnostmi zaposlencev«, v drugem pa za – vsaj v večinski rabi – »strukturo dejavnosti«, torej za deleže in s tem vpliv različno velikih združb, predvsem podjetij, v opazovani dejavnosti.
Oba ponujena prevoda zahtevata še dodatno obrazložitev. Beseda »resources« se v besedilih naših »prevajalcev« največkrat navaja z »viri«, čeprav je ta prevod morda primeren le v nekaj malega (do pet) odstotkih. Znanstveniki, strokovnjaki in drugi prevajalci, ki »dajo kaj nase«, bi iskali možnost prevoda z izrazi, kot so »dejavniki«, »prvine«, »sredstva«, »dobrine« in podobno, predvsem pa v besedi »zmogljivosti«. Besedo »management« sam v skoraj vseh primerih prevajam z besedo »ravnateljevanje« ali besedno zvezo »ravnanje s/z ….«. O problematiki prevajanja besede »management« sem podrobno pisal v Delu že v letih 1994 in 1995, zato sem bil še toliko bolj razočaran, ko so poklicni »slovenisti« večinoma dobesedno pokleknili pod »pritiskom« angleškega izrazja in proglasili »menedžment« kot slovensko ustreznico. Lani v času covida-19 sem tako na daljavo poslušal zagovor doktorata na temo prevajanja besede »management« in se čudil lahkotnosti slovenistk v komisiji pri strinjanju s to ustreznico.
Tudi v primeru prevoda »industrial organization« z »industrijska organizacija« gre za »kalkiranje« pri obeh besedah. Angleška beseda »industry« je v zadnjih 10 letih skoraj izpodrinila slovenske besede »dejavnost«, »panoga«, »področje«, pa naj nas zato ne čudi, če govorijo o »bančni industriji«, »industriji turizma« in tako naprej. Čakam samo še na izraz »porodnišnična industrija«, pa bomo dosegli vrhunec angliziranja teh izrazov. Beseda »organization« (v ameriški angleščini) ali »organisation« (v britanski angleščini«) pa ima namreč lahko različne pomene. Največkrat gre v izvirniku za združbo, kot je podjetje, zavod, društvo in podobno. V navedenem primeru gre – kot že napisano – za sestavo ali strukturo. Tako je smiselno že moj (so)mentor pri diplomskem delu in magistraturi prof. dr. Filip Lipovec z izredno natančnostjo ugotovil, da gre najbolj dosledno zagovarjati razumevanje izraza »organizacija« kot sestave razmerij (med ljudmi ali združbami). Neverneži naj svoj morebitni odklonilni odnos do takega razumevanja preverijo z iskanjem odgovora na vprašanje, kaj pojmovati pod izrazoma »reorganizacija« in »dezorganizacija«. Težko si bodo odgovorili drugače, kot da gre za spremembo razmerij med sodelujočimi oziroma razpad razmerij med njimi.
Primerov površne rabe bi lahko naštel še vse preveč. Spopad s površno ali napačno rabo izrazov je naporen in pogosto neuspešen. Naj spomnim tako samo še na prevladujočo napačno rabo izrazov »korporativno upravljanje« namesto pravilnega »korporacijsko upravljanje«, v večini primerov »delovnih mest« namesto »zaposlitev« in »produkti« namesto »poslovni učinki«.
Sicer pa se temu ob splošnem stanju »skrbi« za kakovost slovenskega jezika, ko tudi plačani radijski, televizijski in uradni govorci in njihovi gostje kar tekmujejo v rabi »angleških« besed, kot so »suportiran« namesto »podprt«, »targetiran« namesto »ciljan«, »kompetitor« ali »konkurent« namesto »tekmec«, pravzaprav ni čuditi. Prav na dan pisanja osnutka tega prispevka je bilo na radiu v trenutku iskanja ustreznega slovenskega izraza za »posodobljen« slišati kar »novo slovensko« besedo »apdejtid«.
Ko smo že pri omenjeni skupini govorcev, se kot državljan Slovenije sprašujem, ali so ti in še marsikdo drug pozabili, da imamo ob predlogu »z« tudi predlog »s«, da imamo ob glagolu »moči« tudi glagol »morati«, da naj pri izgovorjavi ne bi izpuščali samoglasnikov, na primer pri besedi »približno« in tako naprej. Čudim se tudi, da je besedna zveza »ne rabiš tega delat« kar naenkrat sprejemljiva, raba v rodilniku zanemarjena. Ob prej navedenih »prekrškarjih« se na ta seznam uvrščajo tudi politiki in celo kulturni delavci.
V »boju« s tvorci angliziranega »kalkiranega novoreka« sem eno redkih »zmag« dosegel prav na pobudo prof. Turka, ko mi je uspelo Združenje članov nadzornih svetov prepričati, da so ob prevajanju besede »governance« namesto izraza »vladanje« uveljavili izraz »upravljanje«. Naj bodo vsem skrbnikom in negovalcem slovenskega strokovnega jezika vsaj kulturni prazniki, kot je 8. februar, v spodbudo za doseganje več takih zmag!
***
Prof. dr. Miran Mihelčič ekonomist
Prispevek je mnenje avtorja in ne odraža nujno stališč uredništva.
