Popoplavna obnova brez dodatne obremenitve gospodarstva
Hude naravne nesreče, povezane s segrevanjem ozračja, se nam dogajajo s pospešeno hitrostjo. Zato je treba ukrepati zelo hitro, kar je mogoče samo, če pri odpravi posledic nesreč sodelujejo država, lokalne skupnosti in državljani ter njihova podjetja. Država naj poleg zmerne obremenitve proračuna uporabi predvsem svoje rezerve, ki jih ima v lastnini državnih podjetij. Velika sredstva, ki omogočajo, da se obnova in razvoj zaključita v enem do dveh letih, pa je mogoče pridobiti z davčnimi olajšavami za zasebne donatorje in za zasebne posojilodajalce ter vlagatelje kapitala. Davčni sistem trajnostne družbe predvideva postopno izenačevanje davčne obremenitve dela, ustvarjalnosti in kapitala z davčno obremenitvijo porabe, zlasti porabe, škodljive za zdravje in naravo.
Ker ima država omejene možnosti proračunskega financiranja, je pripravljena z zakonom o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev škodo družinam nadomestiti samo do ocenjene vrednosti poškodb na nepremičnini ali gradbenih stroškov tržne vrednosti novih nadomestnih hiš ali stanovanj na dan 31. julija 2023.
Če odškodnina ne bo pokrila stroškov nadomestne nepremičnine, ker bo nova zgradba dražja, bodo lahko oškodovanci prejeli brezobrestni bančni kredit, s katerim bodo lahko plačali razliko v ceni med odškodnino in ceno novega bivališča. Odškodnina in krediti pa so omejeni samo na gradbeni del škode. Vprašanje škode na pohištvu, beli tehniki in drugih dobrinah morajo reševati družine same. Kdor želi zgraditi večjo hišo ali trajnostno energetsko samooskrbno zgradbo, mora vprašanje reševati sam iz svojih prihrankov ali z najemom dragega dolgoročnega bančnega kredita z obrestno mero od 5 do 6 odstotkov.
Uredba 651/2014/EU v 50. členu dopušča pomoč podjetjem zaradi naravnih nesreč do višine 100 odstotkov upravičenih stroškov. Vlada predlaga, da se škoda malim in srednjim podjetjem povrne do višine 80 odstotkov ocenjene škode, velikim pa le do 50 odstotkov. Za kritje razlike med realno ocenjeno škodo in tudi za razvojna vlaganja ter nova delovna mesta predvideva predlog zakona brezobrestne bančne kredite in dodatna sredstva iz proračuna. Menim, da bi se moralo precej podjetij preseliti na varne lokacije. Zakon ima v naslovu tudi nalogo pospešitve razvoja, torej vlaganja sredstev, ki so večja od ocenjene škode. Taka razvojna vlaganja so mogoča z usmeritvijo dela nepovratnih sredstev EU, z vključitvijo naložb SDH in zasebnih sredstev v donosna razvojna vlaganja.
V predlogu zakona naj se predlagana dodatna obremenitev davka na dobiček v 59. členu nadomesti s predlogom davčnih olajšav, ki bi stimulirale uporabo zasebnih sredstev do okoli 7,5 milijarde evrov za velika vlaganja v infrastrukturo, prizadeta podjetja in nadomestne zgradbe. Davčne olajšave za donacije, ki jih dajo zavezanci za dohodnino ali za plačilo davka na dobiček oškodovanim v poplavah, javnim zavodom ali stanovanjskim zadrugam, naj se povišajo na 5 odstotkov obdavčenega prihodka davčnega zavezanca. Davčni zavezanec naj dobi pravico, da uveljavlja zmanjšanje davčne osnove za prejete obresti na posojila, dolžniške vrednostne papirje ali dividende, ki jih prejme, ker je upravičencem do odškodnine za škodo v poplavah, javnim zavodom in stanovanjskim zadrugam ali za gradnjo infrastrukture dal posojilo, pridobil dolžniške vrednostne papirje ali vložil kapital. Olajšava naj velja za prejete obresti ali dividende do višine 3,5 odstotka na glavnico posojila ali na ceno vloženega kapitala.
Če se želi pridobiti slovenske zasebne lastnike 35 milijard evrov bančnih depozitov in 20 milijard kapitalskih naložb, da bi del svojih sredstev vložili tako, da bi se jim zagotavljalo zanesljivo vsakoletno izplačevanje neobdavčenih obresti ali dividend v vrednosti 3,5 odstotka, bi lahko zbrali sredstva že v letu 2024 in hitro dokončali obnovo. Posojila bi se dalo vsaj za obdobje 20 let z možnostjo, da se doba vračanja glavnice podaljša. Letno naj se izplačuje samo obresti na revalorizirano glavnico. Posojilojemalec naj bi organiziral interni trg z glavnicami posojil.
Če bi se uresničil finančni scenarij o hitrem vključevanju zasebnih sredstev za pospešitev gradnje, bi se lahko za vse namene uporabilo skupno okoli 7,5 milijarde evrov zasebnih sredstev.
Predlagam, da se 60. člen predloga zakona, v katerem se zavezuje SDH, da usmeri bilančni dobiček v proračunski sklad za obnovo, spremeni tako, da bi se SDH zavezalo, da z izdajo neglasovalnih delnic, ki omogočajo prednostno izplačilo dividend v višini 3,5 odstotka na vplačani kapital, zbere že v letu 2024 vsaj 500 milijonov evrov za namen prednostnega vlaganja v podjetja koroške in savinjske regije. Dars pa naj izda v letu 2024 neglasovalne delnice, s katerimi bi zbral vsaj 1,5 milijarde evrov in prevzel posojila v višini vsaj 1,5 milijarde evrov. Zbrana sredstva bi se vložilo v gradnjo vse potrebne infrastrukture na poplavnih območjih, hitro gradnjo tretje razvojne osi in odpravo ljubljanskega prometnega zamaška.
Če bi se uresničil finančni scenarij o hitrem vključevanju zasebnih sredstev za pospešitev gradnje, bi se lahko za vse namene uporabilo skupno okoli 7,5 milijarde evrov zasebnih sredstev. Za obresti in minimalne dividende bi posojilodajalci in vlagatelji kapitala prejeli na leto okoli 262,5 milijona evrov. Zaradi davčnih olajšav bi v proračun priteklo v enem letu okoli 65 milijonov evrov manj sredstev in v desetih letih okoli 656 milijonov evrov. Davčni prilivi bi se dvignili zaradi velikih investicij v letih 2024 in 2025. Življenje in poslovanje v savinjski in koroški regiji bi se ne samo normalizirala, ampak bi omogočala kakovostno bivanje in pospešen gospodarski razvoj. Zbrana sredstva naj bi se uporabilo v vseh v poplavah prizadetih okoljih.
Razbremenitev proračuna bi vladi omogočila nižanje davčnih obremenitev dela in ustvarjalnosti ter pospešeno zaposlitev kadrov, ki jih nujno potrebujejo javni zavodi. Omogočila bi se usklajevanje plač javnega sektorja z inflacijo in ureditev problema plačnih nesorazmerij.
Ker naj bi davčne olajšave veljale tudi za posojila javnim zavodom in stanovanjskim zadrugam, bi se tako ustvarila možnost za pospešeno gradnjo lesenih energijsko varčnih in samozadostnih najemnih socialnih in kadrovskih trajnostnih bivališč tako za potrebe javnih zavodov kot za potrebe gospodarstva, ki išče kadre na svetovnem trgu, in za posodobitev opreme javnih zavodov. Proračun bi se lahko precej razbremenilo.
Če bi v letih 2024 in 2025 izvedli investicije v infrastrukturo in najemna socialna in kadrovska trajnostna stanovanja oziroma hiše v vrednosti več kot 7,5 milijarde evrov, bi to ugodno vplivalo na rast BDP in na politično stabilnost sedanje vlade.
Vlada izgublja podporo gospodarstva, ker ga dodatno obdavčuje z večjimi prispevki in davki. Izgublja podporo 190.000 javnih uslužbencev ter 650.000 upokojencev, ker odlaša z usklajevanjem plač in pokojnin z inflacijo, ki znaša od začetka vojne v Ukrajini že za okoli 20 odstotkov. Odlaša z ureditvijo plačnih nesorazmerij. Nič ni naredila za zaščito množice lastnikov bančnih depozitov, ki jim banke izplačujejo izredno nizke obresti. Banke bodo s porastom marže in visokimi cenami kreditov v letu 2023 predvsem na račun lastnikov bančnih depozitov ustvarile okoli 900 milijonov evrov bruto dobička.
V predlogu zakona je v nekaterih členih določena vsebina pojmov. Smiselno bi bilo vanj vnesti še člen, v katerem bi se enoznačno opredelilo pojme. Na primer: poplavno varna lokacija je tista, ki ne bo poplavljena, tudi če bo v eni uri padlo več kot 30 centimetrov dežja na kvadratni meter in v šestih urah več kot 90 litrov.
Trajnostna gradnja pomeni, da so zgradbe narejene iz lesene konstrukcije ali drugih naravnih materialov. So izolirane z naravnimi materiali, tako da je letna poraba energije za ogrevanje, hlajenje in rekuperacijo manjša od 15 kWh na kvadratni meter neto površine.
***
Dr. Gojko Stanič je pravnik in politolog.
Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališč uredništva.
