Zdravniki zapuščajo bolnike
Pred kratkim sem izvedel, da bo KO za revmatologijo UKC Ljubljana izgubil zelo perspektivnega mladega specialista revmatologa in raziskovalca. Zapustil bo zelo opevani in menda zelo želeni javni sektor, kjer se dela malo ali nič, plače so redne in odpuščanj ni. Kolegi smo izgubili dobrega sodelavca, bolniki z vnetno revmatično boleznijo pa svojega zdravnika. Zaposlil se bo v uspešnem slovenskem start up podjetju, ki deluje na področju digitalnih tehnologij v številnih evropskih državah. V tem podjetju so razpisali delovno mesto za zdravnika. Na eno delovno mesto se je prijavilo 12 zdravnikov. Večina je zaposlena v javnem zdravstvu med njimi specialist kirurgije, specialist internist kardiolog, specialist urgentne medicine, specialist družinske medicine, specialist revmatolog in nekaj specializantov različnih strok. Vsi ti zdravniki so se odločili, da bodo delo z bolniki zamenjali za delo z računalnikom.
V zdravstvu delam tako ali drugače, ves čas pa kot zdravnik, že skoraj 39 let. V vseh teh letih sem na različnih ravneh poslušal zgodbice o varčevanju in notranjih rezervah. Podobno poslušamo od vrlih in uspešnih gospodarstvenikov, kako moramo v zdravstvu optimizirati delo, predvsem pa, da moramo delati več.
Tudi politiki se občasno spomnijo na zdravstvo, še posebno med epidemijo, pogosteje na medicinske sestre in nekatere politične stranke že obljubljajo preglede za vse pri specialistu v roku enega meseca. Volitve se bližajo.
V vsem tem obdobju nisem zasledil nobene resne razprave o številu zdravnikov na 100.000 prebivalcev in tudi ne ciljev, kako in do kdaj bi stanje poskušali popraviti. In kakšni so podatki? Slovenija ima 276 zdravnikov na 100.000 prebivalcev. Povprečje v EU je 351, kar pomeni, da jih imamo v Sloveniji 21,4 odstotka manj, kot je povprečje v EU. Manj od Slovenije jih imajo le v Romuniji in na Poljskem. Pa poglejmo, kako je pri sosedih. V Avstriji imajo 515, v Italiji 395, na Madžarskem 332 in na Hrvaškem imajo 313 zdravnikov na 100.000 prebivalcev. In kako je v državah nekdanje Jugoslavije? Hrvaška, Srbija in Severna Makedonija imajo več zdravnikov na 100.000 prebivalcev, druge države pa manj kot Slovenija (vir WHO, European Health Information Gateway). Isti vir navaja, da imamo v Sloveniji 861 medicinskih sester na 100.000, pri sosedih pa: v Avstriji 819, v Italiji 648, na Madžarskem 657 in na Hrvaškem 614.
Tej in vsem drugim vladam pa tudi tej in prihodnji opoziciji predlagam, da se dogovorijo in si postavijo jasen cilj, kako zmanjšati zaostanek pri številu zdravnikov glede na povprečje v EU. Predlagam, da si, na primer, postavijo cilj, da vsakih pet let zmanjšamo zaostanek za pet odstotkov, kar pomeni, da bi morda v 20 letih prišli na povprečje EU glede števila zdravnikov na 100.000 prebivalcev, kar smo s številom medicinskih sester, dosegli že zdaj. Za dolge čakalne dobe nismo odgovorni zdravniki, ampak neodgovorni politiki, ki želijo s podpovprečnim številom zdravnikov na 100.000 prebivalcev v EU doseči obseg in kakovost zdravstvenih storitev, ki je primerljiv z državami z nadpovprečnim številom zdravnikov na 100.000 v EU.
***
Dr. Matija Tomšič, dr. med. spec. revmatologije, Klinični oddelek za revmatologijo UKC Ljubljana.
Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališč uredništva.
