Ko narediš vse, kar lahko, pa človek vseeno umre

Lahko upamo, da bodo po Šmarju pri Jelšah odločitve drugod drugačne, da ne bodo v še kakšnem domu naredili vse, kar lahko, pa bo vseeno premalo.
Fotografija: Fotografija je simbolična. FOTO: Jure Eržen/Delo
Odpri galerijo
Fotografija je simbolična. FOTO: Jure Eržen/Delo

Dom upokojencev Šmarje pri Jelšah je eden najboljših v državi. Nagrade, med drugim tudi Delova pred nekaj leti, priznanja, predvsem pa zaupanje več kot 190 stanovalcev in njihovih svojcev to potrjujejo. Vsak, ki je že kdaj bil tam, je gotovo začutil toplino, ki jo zaposleni dajejo stanovalcem. Koronavirus je njihova največja preizkušnja.

Kaj je šlo narobe, da ima šmarski dom zdaj največ okuženih med domovi v državi? Verjetno je odgovorov več. Občina Šmarje pri Jelšah ima 97 okuženih, več jih ima le še Ljubljana, ki ima sicer veliko več prebivalcev. V Šmarju, ki je manjši kraj, je bilo hitro veliko okuženih in pravzaprav je bilo samo vprašanje časa, kdaj bo virus prišel v dom. Prav vsi, pri tem ne govorimo o zaposlenih in z domom povezanih, poudarjajo, da je dom upošteval prav vsa navodila pristojnih, torej zdravstva in NIJZ. Navodila so se spreminjala, zadnja, najbolj podrobna so v domu dobili v zadnjem tednu. Tudi tisti, ki dajejo navodila, so se očitno učili. Razumljivo, a žal v kakšnem primeru lahko tudi usodno.

Mnogi so opozarjali, da bi bilo treba zdrave stanovalce iz doma preseliti. Stroka se za to ni odločila, tri četrtine stanovalcev je namreč nepokretnih, imajo pridružene bolezni, bali so se, da bodo s tem odprli novo žarišče koronavirusa. Številke pa so pokazale, da je razselitev najboljši ukrep, je povedal vladni govorec. Domovi za starejše so namreč hitro lahko naše ladje Diamond Princess.

Čeprav so nekateri jezni in ogorčeni, ko postaviš vprašanje, kaj je šlo v Šmarju narobe, je prav na to vprašanje treba odgovoriti. Sploh ne gre za nezaupanje v dom, kjer delajo res srčni ljudje, ne za nezaupanje v lokalno skupnost, ki je že s predčasnim zaprtjem šole dokazala, da v boju proti koronavirusu misli resno. Tudi ne gre za nezaupanje v stroko, od katere prav zdaj pričakujemo največ, čeprav se vsi zavedamo, da čarobne paličice, ki bi odpihnila koronavirus, žal ni. Vendarle pa lahko upamo, da bodo po Šmarju pri Jelšah odločitve drugod drugačne. Da ne bodo v še kakšnem domu naredili vse, kar lahko, pa bo vseeno premalo. Upajmo, da stroka odgovore že pozna. In upajmo, da ne pričakujemo preveč.