Nedotakljivi
Policijske depeše so razkrile, da je bilo naše poročanje objektivno in glede na dokumente še kako resnično.
Odpri galerijo
FOTO: Jure Eržen/Delo
Izraz nestrpnosti in dejanj po načelu »kdor ni z nami, je proti nam« so bili odzivi somišljenikov, aktivistov in zapisov predstavnikov nevladne organizacije Pravno-informacijski center (PIC), ko je kolegica novinarka opozorila na domnevno sporno prakso v zvezi z nelegalnimi prehodi državne meje. A zdaj na vsak način poskušajo diskreditirati in na laž postaviti tako avtorico članka (ki je velik del pestre novinarske kariere posvetila prav delu nevladnih organizacij in humanitarcev) kot Delo.
Ko smo pred tednom dni prvič objavili zgodbo, da imajo v nevladni organizaciji PIC menda nenavaden pristop k zagotavljanju pomoči pribežnikom, saj o podrobnostih lokacije pribežnikov predhodno obvestijo policijo, poleg tega pa dajo navodila, kako morajo policisti ravnati, in žugajo s kazensko ovadbo, če postopek ne bo izveden skladno z njihovimi navodili, smo bili že takoj nečloveški in le nekritični prenašalci lažnih sporočil ministrice za notranje zadeve. Bili smo neobjektivni in poročali smo na podlagi nepreverjenih dejstev, če strnemo kritične zapise.
PIC se je branil, da nič od zapisanega ne drži, pozvali so k predložitvi dokumentov. In so jih dobili.
Prav policijske depeše so razkrile, da je bilo naše poročanje objektivno in – vsaj po dokumentih sodeč – še kako resnično. Pribežniki so ob prijetju sami povedali, da so z nevladniki vzpostavili stik že v Veliki Kladuši (čeprav PIC trdi, da jim zagotavlja pomoč šele na slovenski strani meje), zasegli so jim podrobna navodila v angleškem jeziku, ki bi jih težko sestavil nekdo, ki ni vešč v poznavanju slovenske in mednarodne zakonodaje. Še več je izjav, ki PIC postavijo v zelo neroden položaj. Edino, kar jim je na podlagi objavljenega ostalo, so diskreditacija, pogrom, zgražanje in žaljenje avtorice članka. Vse to je spominjalo že na sovražni govor, nad katerim so prav avtorji zapisov v drugih okoliščinah zgroženi.
Očitali so nam, da smo se organizirano spravili na nevladno organizacijo v španoviji z notranjo ministrico, da pa se ne osredotočamo na sporna ravnanja policistov, ki pribežnike sistematično vračajo nazaj na Hrvaško. Prav ta opazka je še ena od podlih podtikanj, ker očitati Delu, da je protimigrantsko nastrojeno, je vse prej kot korektno. Vse modrece je zapustil spomin, koliko, med drugim, žalostnih zgodb migrantov smo objavili.
Zelo pomembni vlogi nevladnikov in humanitarcev tudi pri delu s pribežniki nihče ne nasprotuje. Ampak če dejanja presegajo meje poslanstva, so celo na robu zakonitosti, je prav, da na to opozorimo. Vsi, ki so tako zavezani resnici in objektivnosti, so prezrli, da v Delu nismo imeli niti najmanjšega zadržka objaviti vmesnega (s)poročila varuhinje človekovih pravic, v katerem je policijo okrcala zaradi postopkov. Nimamo in tudi v prihodnje ne bomo imeli zadržkov objaviti spornih ravnanj katerekoli organizacije – od policije do nevladnikov.
Očitati novinarjem, da so prestopili mejo kredibilnosti, ker opozarjajo na domnevne nepravilnosti nevladne organizacije, je nekoliko sprevrženo. Imajo torej nevladne organizacije primat nad zakonom, in čeprav večinoma porabljajo davkoplačevalski denar, univerzalno pravico, da nihče in nikdar ne sme podvomiti o njihovem početju in o tem govoriti? Je dovoljena kritika vsakogar, le »našega« ne?
Pa še primer dvoličnosti. PIC opozarja na nezakonite postopke policije na podlagi navedb pribežnikov, ko pa pridobimo depeše (teh istih) pribežnikov, iz katerih je razvidno sporno ravnanje PIC, pribežnikom ne verjamemo več, njihove navedbe pa da so »izgubljene s prevodom«.
»Od Dela kot enega osrednjih slovenskih dnevnikov pa, kot od vseh medijev, pričakujemo odgovorno in objektivno poročanje na podlagi preverjenih dejstev,« pričakujejo v PIC. Če kaj, smo v tem primeru s še dodatno previdnostjo naredili prav to.
Ko smo pred tednom dni prvič objavili zgodbo, da imajo v nevladni organizaciji PIC menda nenavaden pristop k zagotavljanju pomoči pribežnikom, saj o podrobnostih lokacije pribežnikov predhodno obvestijo policijo, poleg tega pa dajo navodila, kako morajo policisti ravnati, in žugajo s kazensko ovadbo, če postopek ne bo izveden skladno z njihovimi navodili, smo bili že takoj nečloveški in le nekritični prenašalci lažnih sporočil ministrice za notranje zadeve. Bili smo neobjektivni in poročali smo na podlagi nepreverjenih dejstev, če strnemo kritične zapise.
PIC se je branil, da nič od zapisanega ne drži, pozvali so k predložitvi dokumentov. In so jih dobili.
Prav policijske depeše so razkrile, da je bilo naše poročanje objektivno in – vsaj po dokumentih sodeč – še kako resnično. Pribežniki so ob prijetju sami povedali, da so z nevladniki vzpostavili stik že v Veliki Kladuši (čeprav PIC trdi, da jim zagotavlja pomoč šele na slovenski strani meje), zasegli so jim podrobna navodila v angleškem jeziku, ki bi jih težko sestavil nekdo, ki ni vešč v poznavanju slovenske in mednarodne zakonodaje. Še več je izjav, ki PIC postavijo v zelo neroden položaj. Edino, kar jim je na podlagi objavljenega ostalo, so diskreditacija, pogrom, zgražanje in žaljenje avtorice članka. Vse to je spominjalo že na sovražni govor, nad katerim so prav avtorji zapisov v drugih okoliščinah zgroženi.
Očitali so nam, da smo se organizirano spravili na nevladno organizacijo v španoviji z notranjo ministrico, da pa se ne osredotočamo na sporna ravnanja policistov, ki pribežnike sistematično vračajo nazaj na Hrvaško. Prav ta opazka je še ena od podlih podtikanj, ker očitati Delu, da je protimigrantsko nastrojeno, je vse prej kot korektno. Vse modrece je zapustil spomin, koliko, med drugim, žalostnih zgodb migrantov smo objavili.
Zelo pomembni vlogi nevladnikov in humanitarcev tudi pri delu s pribežniki nihče ne nasprotuje. Ampak če dejanja presegajo meje poslanstva, so celo na robu zakonitosti, je prav, da na to opozorimo. Vsi, ki so tako zavezani resnici in objektivnosti, so prezrli, da v Delu nismo imeli niti najmanjšega zadržka objaviti vmesnega (s)poročila varuhinje človekovih pravic, v katerem je policijo okrcala zaradi postopkov. Nimamo in tudi v prihodnje ne bomo imeli zadržkov objaviti spornih ravnanj katerekoli organizacije – od policije do nevladnikov.
Očitati novinarjem, da so prestopili mejo kredibilnosti, ker opozarjajo na domnevne nepravilnosti nevladne organizacije, je nekoliko sprevrženo. Imajo torej nevladne organizacije primat nad zakonom, in čeprav večinoma porabljajo davkoplačevalski denar, univerzalno pravico, da nihče in nikdar ne sme podvomiti o njihovem početju in o tem govoriti? Je dovoljena kritika vsakogar, le »našega« ne?
Pa še primer dvoličnosti. PIC opozarja na nezakonite postopke policije na podlagi navedb pribežnikov, ko pa pridobimo depeše (teh istih) pribežnikov, iz katerih je razvidno sporno ravnanje PIC, pribežnikom ne verjamemo več, njihove navedbe pa da so »izgubljene s prevodom«.
»Od Dela kot enega osrednjih slovenskih dnevnikov pa, kot od vseh medijev, pričakujemo odgovorno in objektivno poročanje na podlagi preverjenih dejstev,« pričakujejo v PIC. Če kaj, smo v tem primeru s še dodatno previdnostjo naredili prav to.
