Protesti proti Janši, tretja epizoda

Spet je izbruhnil civilnodružbeni antijanšizem, ki je z vidika podpore precej širši kot antijanšistični pakt opozicijskih strank.
Fotografija: Protest proti vladnim politikam vodi civilna družba, sestavljena iz dijakov, študentov, kulturnikov, okoljevarstvenikov, borcev za pravice istospolnih, sindikalistov in tako dalje. FOTO: Blaž Samec/Delo
Odpri galerijo
Protest proti vladnim politikam vodi civilna družba, sestavljena iz dijakov, študentov, kulturnikov, okoljevarstvenikov, borcev za pravice istospolnih, sindikalistov in tako dalje. FOTO: Blaž Samec/Delo

Meritve javnega mnenja kažejo, da ima stranka Janeza Janše najvišjo stopnjo odbojnosti med volivci. V torek, na množičnem protestu proti vladi, ki jo pooseblja Janša, smo dobili še empirično potrditev meritve javnega mnenja.

Odbojnost Janše je bila vedno najvišja v času vladanja. V času svoje prve vlade je z napovedjo pozneje nerealizianih ekonomskih reform, ki bi ostro zarezale v socialni pakt, proti sebi zbobnal večdesettisočglavo sindikalno množico. V času svoje druge vlade se je Janša pomaknil močno na področje politične ideologije in napovedal realizacijo projekta druge republike. Proti sebi je do predčasnega padca vlade zbobnal več mesecev trajajoče proteste več deset tisoč ljudi – množica si je nadela ime vseslovenska ljudska vstaja.

Ko je tretjič prevzel vlado, ni več ničesar posebej napovedoval, preprosto je, opogumljen z zavezništvom z madžarskim premierom Viktorjem Orbánom, začel suvereno vladati na način, da se ne zmeni ne za koalicijske partnerje ne za temeljna načela vladavine prave, kar so spoznale tudi bruseljske institucije. Kljub epidemiji, ko so razmere za protestiranje najzahtevnejše v samostojni Sloveniji, od državljanov pa zahtevajo največ državljanskega poguma in preudarnosti, je že nekaj mescev od prevzema oblasti proti njemu protestirala desettisočglava množica, ki se je po jesensko-zimskem spancu zdaj spet restavrirala.

Protest proti vladnim politikam vodi civilna družba, sestavljena iz dijakov, študentov, kulturnikov, okoljevarstvenikov, borcev za pravice istospolnih, sindikalistov in tako dalje. To je heterogena civilna družba, ki se upira škodljivim politikam vlade, v ozadju pa ni političnega skupnega imenovalca, sploh pa ne opozicijskih strank, ki bi bile sposobne vrenje v družbi instrumentalizirati in enostavno speljati na svoj mlin. Spet je izbruhnil civilnodružbeni antijanšizem, ki je tako vsebinsko kot z vidika podpore precej širši kot antijanšistični pakt, ki ga vzdržujejo opozicijske stranke, temelji pa predvsem na njihovih ozkih političnih kalkulacijah. Namesto sklepa: četrtič se priložnost za Janšo skriva v napaki, če bo parlamentarni antijanšizem ponovno izigral civilnodružbenega.

Preberite še: