Skriti socialni potencial

Na slovenskih tleh se časovne banke, ki ne upravljajo denarja, ampak čas, še niso prijele. Čeprav gre za projekt, ki je danes bolj aktualen, kot je bil kadarkoli prej, ker poskuša na svoj način pripomoči k socialni državi in družbeni pravičnosti. Slovenci se večinoma kljub krizi ne sprašujejo, kako se izmakniti logiki kapitalizma. Ne glede na vse manjši ugled finančnih institucij, rast brezposelnosti ter izgubo človeških potencialov in socialnih stikov med ljudmi.

Sistem časovnih bank je tudi v svetu še vedno prešibak, da bi lahko nadomestil denarni sistem. Najbolj se je razvil v državah, ki so padle v globoko gospodarsko, finančno in socialno krizo, kot sta Grčija in Španija, kjer je postal prijaznejša alternativa do uporabnikov. Projekt kot premostitvena rešitev v času krize poskuša ublažiti neugodne razmere na trgu dela, ni pa zaživel kot nov pristop k delu in vlogi človeka v ožji in širši družbi.

V Sloveniji se časovne banke še niso uveljavile tudi zato, ker vsak dom nima računalnika, nosilci projekta pa ideje ne širijo na ulici. Za projekt je težko pridobiti nižji sloj prebivalstva, ki je v socialni stiski in bi njegove storitve najbolj potreboval. V projekt se tako niso vključili brezdomci ali emigranti, ki bi se uprli stereotipom, da ne zmorejo ponuditi ničesar, kar bi lahko cenili z vidika kapitalističnega sistema. Sodeč po izsledkih tujih raziskav, so časovne banke pomembno vplivale prav na ljudi z nizkimi dohodki, ker so jih poučile, da lahko sodelujejo v projektu ne glede na nizek ekonomski status.

Da je časovnim bankam pri nas pošla sapa je kriva tudi država, ker ni določila, kam spadajo v smislu davčne zakonodaje in preprečevanja dela na črno. V šentjurski časovni banki, ki je še med živimi, se tako bojijo, da jih bodo začeli preganjati inšpektorji zaradi domnevnega dela na črno, čeprav gre za humanitarno delo. V tujini so izmenjave v okviru časovnih bank praviloma neobdavčene. V nekaterih državah dovoljujejo le prenos znanja in veščin, ne pa tudi storitev.

Nosilci projekta na sončni strani Alp so prepričani, da bo čas tudi pri nas pokazal potrebo po novih ekonomskih modelih, ki bi ponudili rešitve za protislovja sedanje ekonomske ureditve. Čas je dobrina, ki je vsaj načelno enako porazdeljena med vse, ne glede na socialni, etnični ali kakršen koli drug izvor. V času odmiranja socialne države bi lahko bila možnost za vzajemno ponudbo storitev ali znanja in veščin za marsikoga več kot dobrodošla.

Časovna banka ima močan socialni potencial, vendar prebivalstvo, ki je izključeno s trga dela, ideje ne pozna ali jo obravnava z nezaupanjem. Slovenci tudi niso nagnjeni k alternativnih rešitvam, večina pa še vedno stavi na denar kot menjalno sredstvo. Nemara je zamenjava denarja, ki je sveta vladar, res utopični projekt, lahko pa je dopolnilo prevladujočemu sistemu, ki poka po šivih zaradi protislovij in anomalij.