Tiskane izdaje
Več kot tisoč ljudi, ki bi imeli znanje, voljo in sposobnost za delo v proizvodnji ali pa kot varilci, orodjarji, strugarji, mehatroniki, kuharji ..., bi do konca leta dobilo zaposlitev. A ponudbe na trgu dela ni. Poleg rekrutiranja zunaj države, s katerim podjetja gasijo trenutni požar, jih veliko razmišlja dolgoročno in (spet) ponujajo kadrovske štipendije. Bi mislili, da kakšen tisočak letnega dodatka h kateri drugi štipendiji pride prav, pa zagotovljeno mentorstvo, poletno delo, zaposlitev po končanem študiju ...
A ponudbe očitno niso dovolj vabljive, veliko štipendij ostane nepodeljenih. Kakšna tudi zato, ker nekatere kandidate podjetja tudi zavrnejo. Preostali mladi, ki se šolajo za katerega od iskanih poklicev – če se ne bodo zaposlili v družinskih podjetjih –, pa se dobro zavedajo, da bodo po končanem šolanju za delodajalce kot vroča žemljica. Ali pa sploh ne pomislijo, da bi zaprosili za takšno štipendijo. Izkušnje marsikoga iz generacije njihovih staršev niso bile najboljše.
Eno so zavestne odločitve, ni pa odveč vprašanje, ali so mladi sploh obveščeni o možnostih kadrovskega štipendiranja. Ena od zamujenih priložnosti je Izmenjevalnica. Ta spletni portal na štipendijskem skladu opisujejo kot centralizirano bazo ponudbe kadrovskih štipendij. Mladi pred izbiro šolanja lahko vidijo, za katere profile je največ povpraševanja, kar naj bi jih spodbudilo k vpisu v te programe.
Namen je dober, izvedba pa, milo rečeno, šepa. Z logiko je skregana že zakonodaja, ki od delodajalcev zahteva, da sporočajo potrebe, in to že v začetku koledarskega leta (?), hkrati pa ne določa, do kdaj v šolskem letu štipendije sploh lahko podeljujejo. Sankcije za kršitelje niso predvidene in tako vrsta ponudb v Izmenjevalnici sploh ni nikoli objavljena.
Tudi zato, ker podobno kot mnogi mladi za portal menda sploh ne vedo. Sklad, ki mu je z novo finančno perspektivo na področju kadrovskih štipendij resda ostala bolj ali manj le še vloga statistika in upravljavca omenjenega portala, bi moral v promocijo in pozive vložiti kaj več kot le medijem poslati sporočilo za javnost ter objaviti novico na spletni strani. Obveščanje po e-pošti verjetno tudi ne pomaga, če ni poslano pravi trenutek – saj tudi vabilo na novoletno zabavo sredi avgusta ni prav učinkovito.
Ob tem, da število podeljenih kadrovskih štipendij iz leta v leto upada, se zmanjšuje tudi delež tistih, ki jih sofinancirata EU in država. Lani je bila le še vsaka peta, denar, rezerviran v ta namen, ostaja. Štipendijska zakonodaja se je z zadnjo spremembo nekoliko prilagodila sodobnemu trgu dela, a možnosti za izboljšanje je še kar nekaj.
Recimo, štipendisti po srednji šoli morajo odslužiti leto dni na delovnem mestu, preden nadaljujejo študij – čeprav si tako sami kot podjetja želijo, da čim prej končali šolanje –, podjetja pa se morajo že na začetku odločiti, v katerem od svojih družb bodo zaposlili štipendista, kar pa je težko, ker za štiri leta vnaprej ne morejo vedeti, kje bodo novo delovno moč najbolj potrebovali, ko bo končala šolo. Tako za subvencije raje ne zaprosijo in za ceno večjega stroška ter manj razpisanih štipendij raje ostajajo bolj fleksibilni in s tem privlačnejši za štipendiste – prihodnje zaposlene.
