Tiskane izdaje
Ta petek nam je postregel s tremi odmevnimi odhodi, ki imajo skupni imenovalec v vmešavanju politike ali politikov v gospodarstvo. Prvi koprski politik, župan Popovič, še nepravnomočno odhaja v zapor in iz politike zaradi zlorabe položaja pri gospodarski dejavnosti – trgovanju z zemljišči, G. G. Mišič je razrešen iz prvega fotelja koprskega gospodarskega dragulja, kamor so ga pripeljale politične zveze iz krogov največje vladajoče stranke, prvi nadzornik NLB France Arhar pa je odstopil s položaja kar v hramu demokracije in kot razlog navedel vmešavanje politike v banko.
Če prva dva primera lahko razumemo kot higienska ukrepa, ki morda le povečujeta majhno zaupanje ljudi v pravno državo in zdravo korporativno upravljanje, je primer NLB malo bolj zapleten. Res je nenavadno, da bo državni zbor sredi hude gospodarske krize našel čas, da bo kar na izredni seji razpravljal o zaposlitvi drugorazrednega direktorja v NLB, čeprav ta nima bančnih izkušenj in prihaja iz KPK.
Presenetljivi odhod prvega nadzornika NLB prinaša sporočilo tako parlamentarcem, ki tratijo čas s tako postransko temo – namesto, da bi kdo predlagal izredno sejo DZ na temo gospodarske rasti, naložb in delovnih mest –, kot upravi in preostalim nadzornikom v NLB, ki jih, z Arharjem ali brez njega, čaka zelo zahtevno leto. Še posebno glede na luknje in težave, ki se skrivajo v bilancah nekaterih njenih hčerinskih bank na tujem.
Z Arharjevim odhodom ostaja NLB brez izkušenega strokovnjaka za sanacijo bank. Odgovornost uprave NLB je zato še večja, davkoplačevalci, ki smo v banko vložili poldrugo milijardo evrov, bomo njene korake toliko bolj budno spremljali.
