Ljubljana potrebuje novo sodobno kliniko
V razpravljanju o težavah, povezanih z obnovo Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) v Ljubljani, je kar nekaj predlogov o možnih drugačnih rešitvah dejanskega stanja. Med njimi je tudi gradnja nove sodobne klinike (terciarna raven zdravstvene dejavnosti). Sedanji UKC pa bi morda lahko preoblikovali v kakovostno regijsko bolnišnico (sekundarna raven zdravstvene dejavnosti, »bolnišnica«), ki bi jo Ljubljana s širšo okolico že zdavnaj morala imeti. Odsotnost vsebine njene zdravstvene oskrbe ves čas nadomeščata in se z njo obremenjujeta UKC in mestni Zdravstveni dom Ljubljana (primarna raven zdravstvene dejavnosti).
Živimo v času zelo hitrega razvoja na vseh gospodarskih in negospodarskih področjih. Takšnemu razvoju moramo slediti tudi Slovenci. V tem prispevku nas zanima javno zdravstvo, ki sodi med najpomembnejše javne sisteme socialne varnosti v ekonomsko razvitih in socialnih demokratičnih državah (pokojnine, zdravstvo, dolgotrajna oskrba, socialno varstvo). Upajmo, da nam bo to uspelo.
V nadaljevanju bom omenil dve dejstvi, ki naj bi v prihodnosti na eni strani zagotavljali vsem ljudem, ki potrebujejo zdravstveno pomoč, enakopravno dostopnost do pravočasne in kakovostne zdravstvene oskrbe, na drugi strani pa relativno hitro naraščanje stroškov in skrb plačnika javnih zdravstvenih storitev za trajno razpoložljivost javnega denarja za pokrivanje stroškov.
Prvo dejstvo je, da se Slovenci zelo hitro staramo. Po tej lastnosti smo sedmi na svetu. Razumljivo je, da bodo zaradi tega tudi hitreje naraščale zdravstvene potrebe prebivalstva. Ob tem pa ne smemo spregledati, da bodo tudi zaradi tega hitreje naraščali stroški javnega obveznega zdravstvenega zavarovanja (OZZ) in stroški novega javnega zavarovanje za dolgotrajno oskrbo (DO).
Drugi razlog za novo sodobno kliniko v Ljubljani (in še kje v mreži javne zdravstvene službe v državi) pa je zelo hiter razvoj medicinske znanosti in nove medicinske prakse v razvitem svetu. Priča smo vedno več primerom uspešnega zdravljenja bolezni in poškodb, ki so bile v preteklosti težko ozdravljive ali celo neozdravljive. Zato bomo v prihodnosti potrebovali vse več zdravstvenih organizacij, ki bodo sposobne opravljati najbolj zahtevne zdravstvene obravnave, ter temu ustrezno usposobljen zdravstveni kader (ustrezne zdravniške ekipe). Ta kader bomo delno lahko uporabljali tudi za strokovno pomoč pri dodatnem usposabljanju zdravstvenega kadra na nižjih ravneh zdravstvene dejavnosti.
Aktualna oblastna politika v Sloveniji mora že zdaj resno razmišljati o zmožnostih javnega financiranja vseh javnih sistemov socialne varnosti v prihodnosti. To je pomembno tudi zato, ker sodobni svet počasi tone v neoliberalni kapitalizem, ki ni naklonjen širokim javnim sistemom socialne varnosti. Če se bodo krčili javni sistemi socialne varnosti, bodo morali ljudje prej ali slej tudi sami narediti več za ohranitev lastne socialne varnosti. Pri tem je za ohranitev zdravja pomembna zavestna osebna odločitev za zdrav življenjski slog (zdravo prehranjevanje, ustrezna fizična aktivnost, opuščanje zdravju škodljivih razvad …). Nekatere (cenejše) zdravstvene obravnave pa bodo uporabniki plačevali sami neposredno ali prek zasebnih zdravstvenih zavarovanj.
