Logično ali ne – država se ne »heca«!

Furs pošlje odločbo, ki odloči, kar je že določil zakon: koliko si dolžan plačati davka na donos od obveznic.
Fotografija: Če zakon zahteva 27,5-odstotni davek na donos, bi lahko Furs pri sebi zadržal tolikšen delež donosa, lastniku obveznice pa nakazal le razliko. FOTO: Leon Vidic/Delo
Odpri galerijo
Če zakon zahteva 27,5-odstotni davek na donos, bi lahko Furs pri sebi zadržal tolikšen delež donosa, lastniku obveznice pa nakazal le razliko. FOTO: Leon Vidic/Delo

Če država zahteva, da ji moraš prijaviti, kaj ti je »storila«, pa tudi če ti je izplačala, kar ti po zakonu pripada, ji moraš to prijaviti, sicer sledi kazen! Se morda boji, da bi pozabila, da ti je nakazala donos na svoje, državne obveznice?

Ne verjamem, da država ne bi vedela, kaj komu pošlje in koliko pa kdaj. Zakaj potem zahteva (tudi če od nje dobiš le nekaj evrov in nimaš računalnika), da »dvigneš rit«, se sprehodiš do avtobusa ali vlaka in se odpelješ v Ljubljano, poiščeš davčni urad, kjer dobiš obrazec za davčno napoved ... Potem ga opremiš s podatki, ki jih komaj najdeš, so pa vsi v javnih evidencah dostopni uradnikom, kupiš kuverto, napišeš nanjo naslov in vse skupaj pošlješ na Finančno upravo RS (Furs). Je pa država drugače prijazna do nas starih – javni prevoz je za nas brezplačen. A je tudi varčna: ukinila je Fursove izpostave po raznih krajih (pa še kaj drugega), celo pri nas v Grosupljem, ki je ena največjih občin, zato moraš v Ljubljano. Furs pošlje odločbo, ki odloči, kar je že določil zakon: namreč, koliko si dolžan plačati davka na donos od obveznic. In potem pot pod noge in na banko ali pošto plačat davek.

Finančna uprava že nekaj časa ne zahteva davčne napovedi za dohodnino, ampak sama po uradni dolžnosti zbere vse podatke in pošlje zavezancem v pregled informativni izračun o odmeri dohodnine. Lepo. Davčno številko je treba navajati povsod, kjer so transakcije. Glede financ Furs o nas ve vse. Zakaj torej pri državnih obveznicah to ni mogoče, ko pa isti organ (torej Furs) najprej izplača donos na obveznice, potem pa čaka, da mu prijaviš, kaj si od njega prejel, in z odločbo določi, koliko denarja mu moraš vrniti? Ne čaka dolgo – odločbo in položnico za davek pošlje tudi brez napovedi. Čemu potem služi ta zoprna napoved? Če zakon zahteva 27,5-odstotni davek na donos, bi lahko Furs pri sebi zadržal tolikšen delež donosa, lastniku obveznice pa nakazal le razliko. Denar bi imela država na svojem računu več mesecev prej in nobenih odločb, »cirkusa« in stroškov za lastnike obveznic ne bi bilo. Velik prihranek dela in materiala!

Finančna uprava že nekaj časa ne zahteva davčne napovedi za dohodnino, ampak sama po uradni dolžnosti zbere vse podatke. FOTO: Igor Mali
Finančna uprava že nekaj časa ne zahteva davčne napovedi za dohodnino, ampak sama po uradni dolžnosti zbere vse podatke. FOTO: Igor Mali

O tem sem že pred leti pisaril finančni upravi, pa brez uspeha. Rekel sem si, če si že ni odtrgala svojega kosa, ko mi je nakazala donos, mi bo pač poslala položnico. In jo je: 24. junija lani za okoli 40 evrov davka. V obrazložitvi je sicer najprej ugotovila, da nisem vložil napovedi, »zato se odmeri davek po podatkih davčnega organa«. Pa saj drugih podatkov tudi ni. Odločbe pošilja enako za druge davke in prispevke: dohodnino, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, kmetijsko zbornico, vključno s prispevkom za gozdne ceste. Vse brez napovedi. Obveznosti plačujem v roku. Na obvestilu o nakazilu donosa pa je na koncu res napisano z drobnim tiskom, da sem Fursu dolžan oddati napoved, drugače sledi globa. Nisem verjel, da mislijo resno ... Zato lani nisem poslal te nelogične napovedi ... In zgodilo se je! Država se ne »heca«! Seveda »država« dobro ve, kaj mi je poslala in kaj sem ji dolžan. Verjamem, da spremlja denarne tokove, sicer ne more nadzirati davčnih utaj. Če bi, na primer, prejemal dohodke iz tujine, nad katerimi Furs morda nima pregleda (ali ga celo ima), bi bilo logično, da bi za ta del dohodkov vložil napoved.

Od Fursa sem zaradi zgoraj opisanega prejel še eno odločbo – plačilni nalog za globo. Izrečena globa je bila »samo« 250 evrov, kazen pa utemeljena s tem, da sem kršil zakon, ker pri davčnem organu nisem v zakonskem roku vložil napovedi … Dodano je bilo opozorilo o prisilni izterjavi (rubežu), če globe ne plačam. Je pa država prijazna tudi do kršiteljev: če plačaš globo v osmih dneh, velja »polovička«. Za starejšega upokojenca z nizko pokojnino je to problem. Pokojnina ne zdrži do konca meseca, prihrankov seveda tudi nima, in če prejme nalog več kot osem dni pred koncem meseca (pred novo pokojnino), tega »darila« ni deležen. Bo pač revež plačal polno globo; važno je, da premožni to »polovičko« zlahka izkoristijo.

Na plačilni nalog se nisem pritožil, saj je gospa na visokem uradniškem položaju v Fursu, ki se je pod odločbo podpisala, le izpolnjevala zakonske obveznosti. Sem ji pa vseeno vljudno pisal in vprašal, kakšen greh sem storil, da sem si prislužil kazen, ko pa drugače davkov ne »optimiziram« in jih plačujem v predpisanih rokih? Vemo pa, koliko davkov sploh ni plačanih. Davke nekateri »optimizirajo« ali jih sploh ne plačujejo in krasno živijo. Ne dvomim, da bi meni rubili, če ne bi plačal globe, saj sem lastnik polovice hiše! Država se ne »heca«, ko gre za poštene ljudi. Ali jo skrbi proračun, da z zakoni nastavljala zanke, ko nekdo spregleda drobni tisk? V čem je potem pri odmeri davka na donos poanta opisane nelogične norosti, ki po nepotrebnem bremeni državo in občane? Upam le, da se kdaj v to zanko ujame kak poslanec in morda sproži razpravo. Če ne bo raje zadeve uredil po svojih kanalih ...

Preberite še:

Komentarji: